Naslovnica

Greenspan razočaral borzne vlagatelje

New York, 21. 03. 2001 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Odbor za odprti trg ameriške centralne finančne ustanove Zveznih rezerv (FOMC) je po pričakovanju znižal ključno obrestno mero, po kateri si banke med sabo posojajo denar, za pol odstotne točke na pet odstotkov, kakor tudi diskontno obrestno mero, po kateri Zvezne rezerve posojajo denar komercialnim bankam, in sicer prav tako za pol odstotka na 4,5 odstotka. Znižanje obrestnih mer za samo pol odstotne točke je razočaralo Wall Street, ki je stavil na večjo stimulacijo potrtemu potrošniškemu zaupanju. Medtem ko so se borzni indeksi po krepkem padanju prejšnji teden v pričakovanju sestanka FOMC začeli dvigovati, pa je po objavi odločitve FOMC spet zavladalo malodušje.

Ob koncu torkovega poslovnega dne so indeksi izgubili vse jutranje pridobitve, vrednosti delnic pa so po vrsti padale. Industrijski indeks Dow Jones je v primerjavi s ponedeljkom izgubil 238,35 točke in poslovni dan končal pri vrednosti 9720,76 točke, čeprav je sredi poslovnega dne že presegel mejo 10.000 točk. Dow Jones je v zadnjih osmih poslovnih dnevih izgubil 1137,49 točke, kar je 17 odstotkov od rekordne višine 11.722,98 točke, ki jo je dosegel 14. januarja 2000. Tehnološki indeks Nasdaq je padel za 93,74 točke na vrednost 1857,44 točke, širši indeks Standard & Poor's 500 pa za 28,19 točke na vrednost 1142,62 točke. Nasdaq je v torek končal za 63 odstotkov nižje od svoje rekordne vrednosti 5048,62 točke, ki jo je dosegel 10. marca 2000.

Na razprodajo, ki je sledila odločitvi FOMC, kaže podatek o prometu na newyorški borzi, kjer je lastnika zamenjalo 2,14 milijarde delnic, precej več od ponedeljkovega prometa 1,32 milijarde delnic.

Večina analitikov je pred sestankom FOMC ugibala, do katere mere bo predsednik Zveznih rezerv Alan Greenspan skupaj z guvernerji popustil pod pritiski borze, ki je pričakovala najmanj 0,75-odstotno znižanje obrestnih mer. Neuslišana želja borznih vlagateljev pomeni jasen znak, da je naloga FOMC skrb za zdravje celotnega gospodarstva in ne ukrepanje po muhah borznih gibanj oziroma reševanje izgub vlagateljev. Po torkovi borzni reakciji so nekateri analitiki celo glasno razmišljali o "otročjem " obnašanju vlagateljev, ki po nepotrebnem zganjajo paniko. V ZDA trenutno vlada precejšnja zmeda glede tega, v kakšni "kondiciji" je sploh gospodarstvo. Administracija Georga Busha je zaradi pridobivanja javne podpore za svoj načrt zmanjševanja davkov tri mesece razpihovala vsak najmanjši negativni znak in pretila z recesijo, vendar je predsednik v zadnjih dneh ubral drugačne strune ter začel pojasnjevati, da zaupa v ameriško gospodarsko moč.

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20