Pisali smo že o tem, da imamo v Sloveniji trenutno dve bazi za helikoptersko nujno medicinsko pomoč, eno na mednarodnem letališču Brnik, drugo pa na Letališču Edvarda Rusjana v Mariboru. V obeh bazah sta helikopterja Slovenske vojske, ki pa poleg HNMP izvajata še gorsko reševanje, medbolnišnične prevoze in prevoze inkubatorjev.
Kaj to pomeni v praksi? Če denimo helikopter pokličejo iz UKC Ljubljana, ker je bolnika treba prepeljati v bolnišnico v Celje, bo ta z Brnika odletel na heliport naše največje bolnišnice, pacienta naložil in ga prepeljal na Štajersko. Če se bo ravno v tem času v gorah ponesrečil alpinec, ki bi takoj potreboval helikopter, ga ne bo dobil. Počakati bo moral, da bo opravil medbolnišnični prevoz in se šele nato napotil na akcijo reševanja v gorah. Za ponesrečenega alpinca bi sicer lahko vpoklicali helikopter iz mariborske baze, če ta seveda ne bi opravljal kake druge naloge. Če bi bil prost, bi poletel proti goram, a bi za to potreboval bistveno več časa kot pa helikopter, ki bi vzletel z brniškega letališča. Kaj pa, če se istočasno zgodi nujen prevoz novorojenčka v inkubatorju, ki je življenjsko ogrožen, in srčni zastoj starejšega človeka, ki prav tako nujno potrebuje helikopterski prevoz v bolnišnico? Kdo bo odločil, ali helikopter bolj potrebuje dojenček ali starostnik? Takšne situacije so izjemno redke, to je treba povedati, niso pa izključene.
Takšna organizacija HNMP pri nas velja že več kot dve desetletji, le prevozniki so se spreminjali. Od leta 2003 do 2006 je helikopterske polete z Brnika izvajala Policija. Konec leta 2006 je posel prevzel zasebnik Flycom, ki je, kot smo poročali v včerajšnjih 24ur Dejstva, nedolgo nazaj lobiral pri Ministrstvu za zdravje, da bi znova izvajali prevoze v okviru javno zasebnega partnerstva, a so jih na ministrstvu po besedah državnega sekretarja Denisa Kordeža zavrnili.
Konec leta 2006 so Flycom zaradi nepodpisane pogodbe odslovili, prevoze je leta 2007 spet prevzela policija. Leta 2016 so vzpostavili še mariborsko bazo, a se je dve leti zatem helikopter pokvaril, ostali so brez. Po nekaj letih pregovarjanj je vlada leta 2021 s sklepom določila, da bo naloge HNMP prevzela Slovenska vojska.
Število helikopterjev, ki jih Slovenska vojska ima, se spreminja iz leta v leto. Pogosto se namreč zgodi, da je kakšen v okvari ali pa na servisu, ki lahko traja. Načeloma pa velja, da je v vsaki bazi po en helikopter, eden pa v pripravljenosti na civilno vojaškem letališču Cerklje ob Krki. Na Brniku floto povečajo v času poletnih mesecev, ko ljubitelji gora pogosteje zahajajo v hribe, in v času zimskih počitnic zaradi smučarjev, deskarjev in tekačev.
Pa še eno zadevo bo treba posodobiti, opozarja stroka. To pa je način aktivacije, ki poteka takole: bolnik, svojec ali opazovalec pokliče številko 112, ta aktivira nujno medicinsko pomoč, to pomeni reševalno vozilo, ki na kraju nesreče ali pa že po samem opisu dogodka presodi, da je potreben helikopter. O tem nazaj obvesti 112, dispečerski center pa informacijo preda Regijskemu centru za obveščanje, ki helikopter aktivira.
Precej je torej še nedorečenih reči, ko govorimo o sistemski ureditvi HNMP. Od tega, da bo treba povečati število baz, ko bomo seveda imeli dovolj namenskih helikopterjev. Prvi, kot rečeno, bo prišel približno leto dni po podpisu pogodbe. Drugi pa pol leta kasneje. Toliko časa namreč traja, da ju proizvajalec opremi po naročilih, ki jih je Ministrstvo za notranje zadeve določilo v javnem naročilu. In ravno zato, ker bo preteklo še kar nekaj časa, preden bo prvi namenski helikopter pristal na slovenskih tleh, bi lahko Ministrstvo za zdravje pospešeno ustanovilo obljubljeni Javni zavod za nujno medicinsko pomoč, ki bo pod svojo streho imel tudi letalske operacije zdravstva. Podrobneje smo o tem pisali včeraj.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.