Hirschev sklad, ki se uradno imenuje sklad za delno humanitarno pomoč za žrtve nacističnega preganjanja in je nastal leta 1997 na pobudo nekdanjega nemškega poslanca Burkhard Hirscha, je razumljen kot enostranska, unilateralna gesta nemške države, hkrati pa je to humanitarna pomoč preživelim. Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Eda Pirkmajerja sklad ne rešuje morebitnih odškodninskih zahtevkov do Nemčije, gre le za dejanje dobre volje nemške države do žrtev nacističnega nasilja med vojno. Pogovori in ne pogajanja, kot je opozoril državni sekretar, so med Slovenijo in Nemčijo potekali predvsem o načinu izplačila, kot temelj za izplačilo odškodnin pa je slovenska stran določila seznam upravičencev po zakonu o žrtvah vojnega nasilja. Celotno število upravičencev je bilo določeno, ko je svoje kriterije za izplačilo pomoči navedla še nemška stran.
Hirschev sklad ni enak skladu Spomin, odgovornost in prihodnost, ki ga je lani ustanovila nemška država in je namenjen odškodninam za prisilno in suženjsko delo v Nemčiji med drugo svetovno vojno. Vanj prispevata tako nemška država kot nemška podjetja, višina posamezne odškodnine pa naj bi znašala do 15.000 nemških mark. Krog upravičencev Hirschevega sklada in upravičencev nemškega sklada se ne izključuje - tisti, ki bodo izpolnjevali pogoje in so že prejeli pomoč iz Hirschevega sklada so upravičeni tudi do odškodnine iz nemškega sklada. Za upravičence iz Slovenije bo te vloge obravnavala Mednarodna organizacija za migracije (IMO), zadnji rok za vložitev zahtevkov za odškodnino za prisilno delo pa je 11. avgust 2001.