Na ustvarjanje holesterola v jetrih ne moremo vplivati, pač pa na njegovo vnašanje v naše telo s hrano. Pri zdravem odraslem človeku, težkemu 70 kilogramov, znaša količina holesterola v telesu približno 140 gramov.
Pri razvoju in nastanku aterosklerotičnih sprememb v žilah imajo določeno vlogo še nekateri drugi dejavniki, vendar je v prizadevanjih zdravnikov, da ljudi zaščitijo pred aterosklerozo in njenimi posledicami, holesterol najbolj problematičen.
Vrednost holesterola v krvi nekateri izražajo v količini miligramov holesterola v 100 gramih krvi. Pri nas se je uveljavilo navajanje ravni holesterola v krvi v enotah, ki jih imenujemo milimoli v enem litru krvi. Z naraščanjem koncentracije holestrola v krvi raste ogroženost, da bo bolnik zbolel za eno od komplikacij ateroskleroze, kot so srčni infarkt, možganska kap, odpoved ledvic. Neredke so tudi nenadne smrti v srednji starostni dobi.
Določanje celotnega holestrola ni tehnično zahteven postopek in je poceni. Zato velikokrat te raziskave pogosto oraganizirajo kar na terenu. Že pri teh raziskavah ugotovijo normalne vrednosti holestrola, preiskovanca na ponovni pregled naročijo šele po petih letih. Najbolj natančen izvid holestrola v krvi dobijo zdravniki v vzorcu krvi, ki so ga dobili iz žile v komolcu - bolnik mora biti spočit ni pa nujno, da je tešč.
Raven holestrola v krvi zvišujejo številni dejavniki. Med njimi so najbolj pomembne maščobe živalskega izvora, ki vsebujejo visok odstotek nasičenih maščobnih kislin, holesterol v hranilih, hrana, bogata s sladkorjem, čezmerne količine alkoholnih pijač in kave, premajhna telesna dejavnost, jemanje nekaterih zdravil (tablete proti zanositvi), nezadostno uživanje hrane bogate z vlakninami, debelost, čustveni pretresi.
Zato zdravniki ves čas opozarjajo na zdrav način življenja. Zlasti pa priporočajo, da si še pred 20. letom starosti določijo holesterol vsi ljudje, ki imajo svojce z zvišanimi vrednostmi holesterola v krvi, ali svojce, ki so pred 50.letom starosti preboleli kakršenkoli zaplet ateroskleroze - srčni infarkt ali možgansko kap.
