Glede delitve nepremičnin, zlasti diplomatsko-konzularnih predstavništev, bi bilo potrebno določiti odstotke, po katerih bi se razdelila vsa lastnina, nato pa še konkretno oceniti vrednost in stanje vsake zgradbe posebej. "To bo težko delo," ocenjuje Marendić, "saj se je najprej potrebno dogovoriti o odstotkih razdelitve, kasneje pa še potrditi stanje zgradb in oceniti njihovo vrednost. Nepremičnine bi lahko uporabili tudi za kompenzacijsko sredstvo v Makedoniji in Bosni in Hercegovini. Državi sta v Bruslju namreč nasprotovali delitvi okrog 480 milijonov dolarjev vrednega zlata, vrednostnih papirjev in deviz pri baselski Banki za mednarodne poravnave (BIS) po ključu Mednarodnega denarnega sklada (IMF)." Po obstoječem predlogu, ki ga bodo na Dunaju skušali sprejeti, naj bi Jugoslavija dobila šest zgradb, Hrvaška štiri, Slovenija in BiH po tri, Makedonija pa dve zgradbi.
Po Marendićevih besedah bi lahko besedilo sporazuma o pridobljenih in lastniških pravicah dokončno uskladili na Dunaju, česar pa nikakor ni mogoče pričakovati za finančna vprašanja. "Med drugim je potrebno potrditi stanje deviznih rezerv na dan razpada SFRJ, o čemer bi morala pripraviti posebno poročilo delegacija ZRJ, kasneje pa bi morali ugledni mednarodni revizorji to stanje še potrditi," je ocenil Marendić.
Del pogajanj na Dunaju bo posvečen tudi nasledstvu pravic in obveznosti nekdanje SFRJ glede članstva v posameznih mednarodnih organizacijah, prijavljenih patentov, industrijskega prava in podobnega.
