Dolgoletne sankcije so vplivale na uničenje gospodarstva in razvrednotenje domače valute, tako, da je povprečna mesečna plača v Iraku le okrog 3 dolarje. Myat je potrdil, da Irak tihotapi nafto po morju, vendar večino naftne trgovine še vedno nadzorujejo ZN. O poletih, ki v zadnjem času protestno kršijo sankcije in prinašajo medicinsko opremo iz arabskih držav, Rusije in Francije, je dejal, da so simbolični. Okoli 26 letal je v zadnjem mesecu pristalo v Bagdadu, večina jih ni obvestila Združenih narodov, med njimi so bila letala iz Egipta in Sirije. Na novinarska vprašanja, kdo ima nadzor nad vse večjim številom poletov v Irak, ki predstavljajo očitno kršitev sankcij, je Myat priznal, da tovora iz teh letal ne nadzira nihče. Njegov humanitarni urad, ki je za zdaj edini organ OZN v Iraku, ker se mednarodni inšpektorji še niso vrnili, ni pooblaščen za nadzor letalskih tovorov in Myat je izrazil željo, da bi to opravila posebna skupina nadzornikov. Kdo naj bi bil v tej skupini ni znano, saj Irak oblikovanja take skupine verjetno ne bi dovolil. Ob vseh težavah pa je Myat zagotovil, da ne bo tako kmalu odstopil s svojega položaja, kajti Iračani nimajo nobenih drugih virov za preživljanje kot le hrano iz Programa nafta za hrano in jim je treba pomagati. Novi humanitarni koordinator OZN za Irak Tun Myat je odvetnik iz Burme.
Humanitarni koordinator o Iraku
New York, 20. 10. 2000 00.00 |
Novi humanitarni koordinator OZN za Irak Tun Myat je na novinarski konferenci v New Yorku opisal položaj v Iraku, za katerega že deset let veljajo mednarodne sankcije. Myat je pozval k čimprejšnji sprostitvi 2,2 milijarde dolarjev vrednih pogodb iz Programa nafta za hrano, po katerem lahko Irak izvaža nafto, denar od prodaje pa pod nadzorom OZN nato porabi za hrano in zdravila. Za veliko večino zaostalih pogodb so odgovorne ZDA, ki trdijo, da lahko blago služi v drugačne kot le humanitarne namene. Myat je izrazil prepričanje, da je program razdeljevanja hrane v Iraku sicer med najboljšimi na svetu in hrana pride do tistih, ki jo potrebujejo, vendar ljudem primanjkuje vseh drugih dobrin. Iračani zato hrano prodajajo na črnem trgu, da bi dobili denar za obleko in obutev.
