Zadnje zimske olimpijske igre pred štirimi leti v ameriškem Salt Lake Cityju so se ljubiteljem športa vtisnile v spomin iz večih razlogov. Najbolj zadovoljni so bili športniki Norveške in Nemčije, ki so na končni lestvici medalj osvojili največ odličij, veliko je bilo tudi veselje v slovenskem taboru po zaslugi ekipnega brona skakalcev. Igre pa so ponudile tudi številne zakulisne zgodbe, ki so daleč od načel fair playja in olimpizma.
Odlične igre, katere je že pred začetkom razburkala podkupninska afera pri kandidaturi za organizacijo, s številnimi svetovnimi rekordi, je dodobra zasenčil nemški smučarski tekač Johan Muehlegg, ki je v ZDA sicer nastopal za Španijo. Njemu ob bok gre postaviti ruski zvezdnici smučarskega teka Lariso Lazutino, z devetimi olimpijskimi medaljami (1992-2002 - od tega pet zlatih) eno najuspešnejših udeleženk OI vseh časov in njeno rojakinjo Olgo Danilovo. Zaradi prepovedanega sredstva darbepoetin alfa so Muehlegga in obe ruski tekmovalki tri ure pred sklepno slovesnostjo izključili iz iger.
Najbolj je odmeval primer Muehlegga, takrat enega najboljših tekačev. MOK mu je takoj odvzel zlato medaljo s teka na 50 kilometrov, kasneje pa je dobil še dveletno prepoved nastopanja. Po igrah so ga v stari in novi domovini (za Španijo je začel nastopati leta 1999) označili za enega največjih športnih prevarantov vseh časov, posebej kruti pa so bili nemški mediji, saj je bil Muehlegg eden tistih tekmovalcev, ki se je vso kariero pritoževal nad pogoji in delom.
Dvaindvajset mesecev po igrah (18. decembra 2003) je Športno razsodišče v Lausanni (CAS) Nemcu odvzelo še zlati medalji s teka na 30 kilometrov s skupinskim startom in iz zasledovanja. Tudi Danilova je morala kasneje oddati zlato medaljo iz zasledovanja in srebro iz desetkilometrske preizkušnje. Lazutino, drugouvrščeno v zasledovanju, so diskvalificirali takoj. Darbepoetin je bil za protidoipinške delavce do iger neznan, vendar so ga odkrili neverjetno hitro, športni razsodniki so uvedli hiter postopek in bili do prestopnikov neusmiljeni.
Po diskvalifikaciji Muehlegga se je spremenila tudi lestvica držav dobitnic medalj. Na vrhu so bili po zaslugi 13 zlatih medalj Norvežani. Na zasledovalni tekmi sta si Thomas Alsgaard in Frode Estil namreč razdelila srebro, po diskvalifikaciji pa sta Norveški pripadli kar dve zlati medalji. Izjemno zadovoljni pa so bili tudi Nemci, ki so osvojili zlato medaljo manj, zato pa skupno kar rekordnih 36 medalj za svojo državo.
Američani so se izkazali kot izjemni gostitelji
Pet mesecev po terorističnih napadih na New York in druge pomembne centre ter po grenki izkušnji z bombnim napadom na olimpijskih igrah v Atlanti (1996) so Američani poskrbeli za miren in varen športen spektakel. Varnostni del izvedbe iger je bil ogromen. Za varnost je na 17-dnevni prireditvi skrbelo več kot 15.000 ljudi, skupni stroški za varnost so presegli 300 milijonov evrov. Za izjemno prireditev in nepozabna olimpijska tedna se je prirediteljem zahvalil tudi takrat še novi predsednik MOK Jacques Rogge in dodal: "Prebivalci Amerike, Utaha in Salt Lake Cityja - svetu ste podarili izjemne igre."
"Light the fire within" ("Zaneti plamen v sebi") je bilo geslo iger, ki se ni razplamtelo le med 2.399 športniki iz 77 držav. Igre v mormonski metropoli v Utahu so poleg strasti, športnih bojev, izjemne organizacije in gostoljubja ponudile tudi nekaj ameriških presenečenj. Predsednik George W. Bush je prvi prekinil tradicijo in iger ni odprl s tradicionalno formulo, ampak "v imenu ponosne, odločne in hvaležne nacije". Prvič v zgodovini je olimpijski ogenj zanetila ekipa - ameriški hokejisti, ki so leta 1980 v dramatičnem finalu olimpijskih iger premagali takratno Sovjetsko zvezo (4:3).
Športni kralj iger je bil norveški biatlonec Ole Einar Bjoerndahlen nosilec štirih zlatih medalj, snežna kraljica je bila hrvaška alpska smučarka Janica Kostelić, ki se je okitila s tremi zlatim in srebrno medaljo. V vseh treh nastopih se je zlate medalje veselil tudi finski nordijski kombinatorec Sampa Lajunen.
Na ledu ni bilo dopinga, zato pa novi drsalni škandal po aferi Nancy Kerrigan - Tonya Harding. Tokrat so bili v ospredju sodniki. "Skategate" je bil pogost naslov v ameriških časnikih, ki so zahtevali, da se ob Rusih Eleni Berežnaji in Antonu Sihuriladzeju zlata medalja med plesnimi pari podeli tudi Kanadčanoma Jamie Sale in Daveu Pelletieru. Za zaplet je bila odgovorna francoska sodnica, ki je priznala, da je tudi sama sodelovala v aferi pri ocenjevanju športnikov. Kasnejša naknadna predaja zlate medalje Kanadčanoma je bila prav tako novost na olimpijskih igrah. Kasnejša sprememba pravil ocenjevanja in ukinitev najvišje ocene 6,0 sta v umetnostnem drsanju sprožila pravo malo revolucijo.
Bron za smučarje skakalce
Slovenija je imela na igrah v Salt Lake Cityju veliko favoritov, ki naj bi se borili za odličja. Na koncu so se z žlahtno kovino iz ZDA vrnili skakalci Primož Peterka, Robert Kranjec, Peter Žonta in Damjan Fras, ki so na ekipni tekmi osvojili tretje mesto. To je bila četrta medalja slovenskih zimskih športnikov odkar tekmujejo pod lastno zastavo. Pred njimi so bili leta 1994 v Lillehammerju na Norveškem trikrat bronasti alpski smučarji.