Internetna prihodnost OI

Olimpijskih iger je konec. Številni opazovalci jih ocenjujejo kot najboljše doslej, mnogi pa se po koncu sprašujejo o vlogi interneta v zvezi z olimpijskimi tekmovanji. Ameriška televizijska hiša NBC je leta 1996 odkupila vse pravice za predvajanje olimpijskih iger v ZDA vse do leta 2008. Zaradi tega je prepovedala kakršno koli objavo avdio in video posnetkov tekmovanj na internetu. Časovna razlika med Avstralijo in ZDA je namreč tako velika, da so si najbolj zagreti oboževalci na internetu lahko ogledali rezultate (brez posnetkov) nekaj ur pred posnetki, predvajanimi na NBC v ZDA. Manjša gledanost posnetkov pa bi lahko v tem primeru predstavljala izpad oglaševalskega prihodka. Strokovnjaki ocenjujejo, da je bil strah NBC-ja (ta je celo najel storitve dveh podjetij, da sta patruljirali na internetu in iskali nelegalne posnetke) prevelik, saj stopnja razvoja interneta še ne dopušča kvalitetnih posnetkov dovolj veliki ciljni skupini. Dovolj zmogljive povezave ima po nekaterih analizah le milijon ljudi na svetu. Še bolj paradoksalen podatek pa je ta, da NBC ni prenašal direktnih prenosov preko televizije, tako da so bili najbolj neučakani nekako prisiljeni uporabiti internet. Končna ocena opazovalcev je, da je internet povozil Mednarodni olimpijski komite, ki nanj ni bil pripravljen. Že na naslednjih olimpijskih igrah, leta 2002 v Salt Lake City-ju, bo po napovedih situacija drugačna. Internet je medij, ki gledalcem ponuja več svobode. Pri televiziji so namreč omejeni s tem, kaj bodo videli, na internetu pa si lahko sami najdejo zanimive prenose. Poleg tega jim slednji prinaša tudi bistveno več informacij. Podjetje Quokka, ki je urejalo NBC-jevo olimpijsko spletno stran, je namreč že v pogovorih z atletom Michaelom Johnsonom, na katerega želi na olimpiadi leta 2004 namestiti majhno kamero, ki bi gledalcem preko interneta omogočila, da bi poleg slike prejeli tudi podatke o tem, kako se mu je povečal srčni utrip, dihanje in kako hitro sploh teče.