Irma Plavec že na prvi pogled daje vtis odločne in ambiciozne ženske, ki se ne boji izzivov in veliko časa posveti dobri fizični kondiciji. Prihaja iz majhne vasice v občini Žužemberk in kot pravi, je pridih podeželja v njej pustil pečat preprostega, a hkrati korajžnega dekleta, ki je zraslo v pravično, delovno, izredno ambiciozno in visoko motivirano pripadnico Slovenske vojske, ki s častjo in ponosom služi domovini. 

Kot nam je povedala v pogovoru pred Dnevom Slovenske vojske, ki bo potekal 14. maja v Mariboru, pred in v dvorani Tabor, je bila že kot majhna deklica odločena, da si želi postati vojakinja in ni pustila, da bi jo pri tem kar koli omejevalo. Prelomni trenutek se je, kot pravi, zgodil v osnovni šoli, ko so pripadniki Slovenske vojske prišli predstavit poklic vojaka in organizirali različne aktivnosti. 'Spomnim se, da so me namaskirali z vojaškimi barvami in sem prav takšna odšla na trening odbojke. Trener ni bil prav nič presenečen,' se je v pogovoru za naš portal spominjala svojih osnovnošolskih dogodivščin. 

Ker so bili njeni cilji o zaposlitvi jasni že od malih nog, je bil študij obramboslovja logičen naslednji korak po končani srednji šoli. V vmesnem času se je na različne načine srečevala z vojsko: udeleževala se je taborov za mlade, dnevov odprtih vrat vojašnic in raznih promocij vojaškega poklica, kjer je želela pobliže spoznati poklic pripadnice Slovenske vojske in se preizkusiti v različnih aktivnostih, ki so del tega poklica. 

Po dokončanem študiju je oddala prošnjo za zaposlitev v Slovenski vojski in se tako pridružila Šoli za častnike. A tu se je njena poklicna pot šele začela izoblikovati ...

Koliko preprek in izkušenj je bilo treba premagati od vpisa na Šolo za častnike do naziva nadoporočnice, s katerim se ponašate danes?

Po pridobljenem nazivu univerzitetno diplomiranega obramboslovca sem oddala prošnjo za vstopno selekcijo Šole za častnike in tako bila napotena na potrebne zdravniške preglede in preverjanje gibalnih sposobnosti, organizirane s strani vojske. Po uspešno opravljeni selekciji smo bili za eno leto napoteni na Šolo za častnike v vojaško kadetnico Maribor, ki predstavlja center izobraževanja v Slovenski vojski. 

Vsi, ki smo uspešno opravili šolanje za častnika in pridobili čin poročnika, smo bili glede na želje napoteni v posamezni rod (pehoto, zračno obrambo, mornarico, artilerijo, JRKBO itd.)., kjer smo kasneje opravljali specializacijo. Sama sem se odločila za delo v pehoti, ki velja za 'kraljico' rodov. Začela sem kot poveljnica voda v pehotni četi 10. pehotnega polka, kjer sem kasneje nadaljevala kot namestnica poveljnika čete in trenutno opravljam delo v štabu za načrtovanje usposabljanj istega polka. V vmesnem času sem se udeležila različnih usposabljanj tako doma kot v tujini, bila napotena na mednarodno misijo na Kosovo in nenazadnje na štabno šolanje v Združene države Amerike. Slednje predstavlja vstopnico za prevzem poveljevanja četi. Zgoraj omenjeni tečaj sem zaključila kot najboljša slušateljica izmed 134 udeležencev tečaja iz različnih držav, od tega je bilo udeleženih 24 mednarodnih študentov.

Z odliko ste opravili številne najtežje preizkuse, vaje, usposabljanja in izobraževanja doma in v tujini ter bili najboljša udeleženka oz. slušateljica. Kaj vas žene na tej poti odličnosti? 

Vodilo pri delu mi predstavljajo ljudje, soboroci in odnosi, ki so nujni in neizbežni za opravljanje vsakršnega poklica. Če si obdan z ljudmi, ki jim ni vseeno, kako se počutiš, najdeš motivacijo za doseganje rezultatov, ki ti bodo prinesli užitek in si ne dopustiš, da te na poti do cilja premami želja po lastnem užitku. Za to je potrebna visoka stopnja (samo)discipline, ki sem jo pridobila tekom usposabljanj. 

Na katerega od vseh opravljenih preizkusov, usposabljanj in izobraževanj pa ste še posebej ponosni? 

Ponosna sem na vsak dan, ko lahko oblečem uniformo in so dnevi, ko nimam želje, da bi jo slekla. Pa vendar obstajajo tudi dosežki, na katere sem še posebej ponosna. Morda skozi druge oči zgledajo eni bolj pomembni od drugih, za mene pa vsak dosežek predstavlja izkušnjo, ki je neprecenljiva za delo v enoti. Če moram izpostaviti enega, je to uspešno zaključena selekcija v Enoti za specialno delovanje, ki sem jo opravila kot prva ženska v zgodovini Republike Slovenije. Če kdo ne ve, kaj imam v mislih, verjamem, da ste že slišali za knjigo Ris in si lahko preberete kaj več. 

Čeprav v Sloveniji velja enakopravnost med spoloma, je v praksi pogosto slišati, da določene vrzeli še vedno obstajajo. Oziroma povedano po domače, da obstajajo bolj ženski in bolj moški poklici. Ste v času svoje dosedanje vojaške kariere kdaj imeli tak občutek? 

Če pogledamo zgodovino, so razlike vedno obstajale, in moje osebno mnenje je, da bodo razlike v pogledu na bolj moške in ženske poklice ostajale še naprej. Menim, da ženske lahko nek poklic, ki velja za bolj 'moškega', opravljamo veliko bolje kot marsikateri moški in obratno. Pogosto nas vodijo predsodki, ko govorimo o teh rečeh. 

Sama sem mnenja, da so najboljši pokazatelj za opravljanje določenega dela oz. naloge merljivi standardi. Če nekdo doseže predpisani standard, ne bi smelo biti pod vprašajem, ali je primeren za določeno delo. Sama sem se večkrat približala standardom, ki veljajo za moški spol v naši organizaciji, in lahko tudi trdim, da sem jih v določenih pogledih presegla tako, da sem stopila iz cone udobja in usmerila vso svojo pozornost v uresničitev cilja. 

Pri delu ne pozabljam, da sem še vedno ženska, to povem in živim s ponosom. Doseči cilj v njegovi polnosti je edini zares dosežen cilj. In še nekaj. Če se trudiš in ne obupaš ob prvem padcu, je to opaženo. To, da si pripravljena vztrajati in nadgrajevati psihofizično pripravljenost ter znanje, tudi pripadniki moškega spola v naši organizaciji spoštujejo. 

Nasploh se zdi, da ste ženske vse bolj zastopane tudi v vojaških vrstah. Imam prav? Kakšno je po vaši oceni trenutno razmerje med moškimi in ženskami v Slovenski vojski?

Menim, da se pripadnice ženskega spola vedno pogosteje odločajo za poklic v Slovenski vojski. Slovenska vojska predstavlja okolje, kjer se najdejo številni atraktivni poklici, ki so 'privlačni' za ženske tako v podpornih kot bojnih enotah. Smo ena izmed držav sveta, ki zaposluje velik odstotek žensk v strukturi vojske, to je približno 17 odstotkov.   

Pa je (tako v fizičnem kot psihičnem smislu) kakšna razlika med pripadnicami in pripadniki vojske? So denimo ženskam kdaj dodeljene drugačne, morda fizično manj naporne vaje, usposabljanja? 

Razlikovanje pri dodelitvi nalog je pogojeno le z opravljanjem dolžnosti v različnih enotah. Obema spoloma so omogočene enake možnosti za sprejem in izvedbo naloge, seveda upoštevajoč omejitve nas samih pripadnic nežnejšega spola. Pogosto je ženskam težje uskladiti zasebno življenje z opravljanjem dodeljenih nalog kot moškim; pa vendar ni nujno, ker imamo v naših vrstah številne pripadnice, ki so odlične matere in hkrati zelo uspešne pripadnice Slovenske vojske. Kaj je tisto, kar narekuje nadrejenemu, komu bo nalogo dodelil, je povezano s stopnjo zaupanja in znanja, ki se ustvari med pripadniki, in ne s spolom. 

Kaj je po vašem mnenju največja prednost žensk v vojaškem poklicu?

Se opravičujem pripadnikom moškega spola, vendar ženske imamo vsekakor bolje razvito intuicijo oziroma t. i. 'šesti čut', ki nam omogoča hitrejše prilagajanje nenehnim spremembam. Imamo to sposobnost predvidevanja in ocenitve situacije, ki je lahko v danem trenutku kritična za uspešno izvedbo poslanstva. Prav tako nas pogosto označijo za 'skrbne' poveljnice, soborke, ki poskrbijo za svoje vojake in povežejo skupino v nerazdružljivi tim. 

Ob besedi 'vojska' večina pomisli samo na vojakinje in vojake. A vojsko dejansko sestavlja cela vrsta najrazličnejših poklicev. Nam lahko naštejete tiste najbolj številčne? Morda veste, v katerem od njih so ženske najbolj množično zastopane? 

Slovenska vojska je raznolika kot ocean in ponuja številne možnosti. Najdejo se poklici, ki kažejo vso vojaško polnost kot so delo v pehoti, inženirski enoti, gorski enoti, mornarici, vojaškem letalstvu, enoti za specialno delovanje, vojaški policiji, gardni enoti, vojaški zdravstveni enoti, enoti za elektronsko bojevanje, logistični enoti, enoti za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo in tako naprej, kot tudi v enotah, katerih fokus ni primarno vojaško usmerjen,  vendar so del organizacije. To so poklici v mehaničnih delavnicah, laboratorijih, športni enoti, vojaškem orkestru in vikariatu itd. 

Sama nimam statističnih podatkov, v kateri enoti je največ pripadnic ženskega spola, pa vendar ocenjujem, da ni vojašnice na ozemlju Republike Slovenije, kjer se ne bi srečevali ženski pogledi. Mednarodno varnostno okolje se neprestano spreminja in s tem se spreminja tudi narava dela v posamezni enoti. Pripadniki se lahko zaposlijo v eni enoti in se v nadaljevanju bodisi zaradi potreb dela bodisi zaradi želje po spremembi delovnega okolja, znajdejo hitro na seznamu druge enote. 

Čeprav mnogi mislijo, da je za vojaški poklic ključnega pomena fizična moč, to dejansko ne drži povsem, kajne? Kako zelo pomembne so psihične in socialne veščine? 

Vsak pripadnik Slovenske vojske se prej kot slej znajde v vlogi vodje določene skupine za izvedbo posamezne naloge, ne glede na to, ali mu je dodeljena formalna avtoriteta poveljevanja in vodenja. Menim, da visoka fizična pripravljenost predstavlja izhodišče za razvoj in dvig psihične stabilnosti, saj se že zelo zgodaj ob vstopu v vojaški sistem srečamo z vsebinami voditeljstva. 

Kritična točka je, da vsak pripadnik razume, da se vse naloge v vojski opravljajo ekipno. Posledično je potrebno razumeti in ponotranjiti organizacijsko kulturo, vrednote in socialne veščine, ki so bistvene za delovanje skupine. Te lastnosti posameznika še posebej pridejo do izraza pri vodji/poveljniku. Podrejeni v nadrejenemu iščejo in od njega pričakujejo mentalno, emocionalno stabilnost, ki je v praksi najpogosteje videna v stresnih situacijah, zato se pripadniki Slovenske vojske urimo in usposabljamo na čim bolj realističen način. 

Zakaj bi vi (kot ženska in kot nadporočnica), dekletom in mladim ženskam svetovali, naj se pridružijo Slovenski vojski? 

Če si takšna srečnica, kot sem bila jaz, ki sem vseskozi vedela, da je to moj sanjski poklic, potem ne potrebuješ dodatnih obrazložitev, kako in zakaj. Za vse tiste, ki vidite v zaposlitvi v Slovenski vojski priložnost, potem vam povem, da tista Irma, ki je stopila v vojaške škornje pred dobrimi šestimi leti, ni podobna Irmi danes. V tem času so različna izobraževanja in usposabljanja ter proces organizacijske socializacije močno vplivali na razvoj osebnostnih lastnosti. 

Irma danes je samozavestnejša, prodornejša in na splošno bogatejša na različnih področjih zaradi pridobljenih izkušenj. Za vse tiste, ki se želite zgolj preizkusiti v vojaški vlogi, da vidite kako stvari stojijo, dobrodošle. Dokler določene stvari ne preizkusite, ne morete vedeti, da ni za vas. Kot sem že omenila na začetku, če vaše misli količkaj razmišljajo o vojski, potem ne postavljate mej same sebi, temveč si dovolite izkusiti vojsko na lastni koži.

Kje pa lahko interesentke in interesenti pobližje spoznajo vojaški poklic in se morda preizkusijo v usposabljanju?

V času t. i. informacijske dobe se vse informacije dobijo na spletu (različne spletne strani, klepetalnice, sledilci itd.), pa vendar prebrati določeno informacijo ali pa dobiti še odgovore na porajajoča se vprašanja, je nekaj povsem drugega. Največ informacij je zapisanih na spletnem portalu Postanivojak.si, lahko se obrnete na Upravo za obrambo vašega kraja. Vsi zainteresirani se imate možnost udeležiti tudi taborov MORS in mladi, tako letnih kot zimskih, vojaških taborov, Call of Duty izziva, udeležba na dnevu odprtih vrat posamezne vojašnice, kariernih sejmov itd. Možnosti je veliko, domovina je le ena. Preizkusi se in ne obupaj takoj. Srečno vsem!  

Sponzorirana vsebina