Direktor vladnega urada za invalide Luj Šprohar je med drugim poudaril, da je treba v prvi vrsti v družbi spremeniti splošno mentaliteto oziroma pieteto usmiljenstva, ki skozi zgodovino spremlja pojem invalida. Po njegovih besedah precej težav izvira tudi iz prevelike razkrojenosti zakonodaje s področja problematike invalidov. Zaradi tega se status invalida prevečkrat določa glede na nastanek in čas trajanja invalidnosti, ne pa glede na dejansko stopnjo okvare. Kljub temu, da so invalidi po zakonu še vedno obravnavani precej različno, pa se v zadnjih letih kaže določen napredek. Tako na primer večina izobraženih invalidov najde zaposlitev, medtem ko število brezposelnih narašča med invalidi z nižjo izobrazbo oziroma neizobraženimi. Šprohar je ministroma še "potožil", da so finance urada dokaj pičle, kar zmanjšuje možnosti za njegovo širše delovanje.
Minister za evropske zadeve Igor Bavčar je poudaril, da Evropska unija daje varstvu invalidov zelo velik poudarek. Slovenija se je v pogajalskih izhodiščih zavezala, da bo upoštevala priporočila EU s tega področja. Projektna skupina, ki je bila imenovana, da bi v sodelovanju s službo vlade za evropske zadeve, vladnim uradom za informiranje in uradom za invalide izdelala pregled pravic slovenskih invalidov ob vstopanju naše države v EU, bi morala po njegovih besedah izkoristiti priložnost in opozoriti na najbolj pereča nerešena vprašanja. Minister Bavčar je, kot je dejal, predstavnikom urada "ponudil", naj v čimkrajšem času sestavijo takšen seznam odprtih vprašanj, na podlagi katerega bi lahko tudi poiskali ustrezne rešitve. Sicer pa je uradu ponudil pomoč v okviru svojih pristojnosti in obljubil, da bodo to problematiko obravnavali tudi na vladi. Omenil pa je tudi možnost, da bi lahko Slovenija v okviru Pakta stabilnosti ponudila svoje izkušnje s tega področja državam nekdanje Jugoslavije, kjer je število invalidov zaradi vojne precej visoko, razmere pa zelo slabe.
Tudi zunanji minister Dimitrij Rupel, ki se je pred srečanjem spraševal, naj zgolj posluša ali tudi kaj pove, je pripravljen pomagati, čeprav je zunanje ministrstvo po njegovih besedah precej oddaljeno od problematike invalidov. Pojasnil pa je, da se je minuli teden v Jordaniji udeležil konference o človekovi varnosti, kjer je Slovenija skupaj z Avstrijo predlagala projekt o skrbi za otroke, ki so postali invalidi v vojni. Minister Rupel je še dejal, da je treba okrepiti sodelovanje z nevladnimi organizacijami.
Biserka Davidovič Primožič, ki je zadolžena za vodenje projektov mednarodnega sodelovanja vladnega urada za invalide, je ministroma predstavila sodelovanje z odborom Sveta Evrope za rehabilitacijo in integracijo invalidov. Cilj delovanja tega odbora je usklajeno delovanje in zakonodaja držav članic na področju rehabilitacije in integracije invalidov. Za Slovenijo je sodelovanje v odboru posebej pomembno z vidika možnosti izmenjave znanja izkušenj z drugimi državami. V okviru omenjenega odbora deluje tudi posebna komisija, ki proučuje vpliv novih tehnologij na kakovost življenja invalidov, je pojasnila Bojana Globačnik. Delo te komisije bo vključno z mnenji strokovnjakov predstavljeno na konferenci o pomožnih tehnologijah, ki bo septembra v Ljubljani. Sicer pa je slovenska stran odboru SE še predlagala ustanovitev nove delovne skupine, ki bi preučila potrebo po bolj sistematičnem pristopu k visokošolskemu izobraževanju in podiplomskemu študiju invalidnih oseb.
Damjan Jagodic z urada za invalide pa se je dotaknil dela posebne skupine za proučevanje nasilja, slabe obravnave in zlorabe invalidov, ki deluje v okviru omenjenega odbora SE. Cilj te delovne skupine je, da bi v državah članicah pospešili raziskave o pogostosti in razširjenosti zlorab nad invalidi, ovrednotili oskrbo v javnih ustanovah oziroma strokovnost osebja, ki skrbi za invalide, ter ustanovili skupine za pravno svetovanje invalidom. Evropski invalidski forum ugotavlja, da so invalidi izpostavljeni fizičnemu nasilju, psihičnim zlorabam, izkoriščanju, medicinskim zlorabam, nepravilnemu oziroma malomarnemu zdravljenju, da so mnogokrat žrtve diskriminacije v času šolanja v posebnih institucijah ter se v okolju, kjer živijo, srečujejo s številnimi ovirami. V Sloveniji je bilo na primer leta 1999 prijavljenih 17 primerov kaznivega dejanja zlorabe slabotne osebe. Statistika na tem področju zelo "šepa", zato so se na vladnem uradu za invalide odločili za sodelovanje z inštitutom za kriminologijo. Skupaj bodo izvedli viktimizacijsko anketo med invalidi.
Urad za invalide je poleg nalog s področja invalidskega varstva v minulem letu svoje pristojnosti razširil tudi na organizacije bolnikov invalidov in bolnikov z dolgotrajnimi boleznimi (v Sloveniji je več kot 200.000 takšnih bolnikov). Osnovno izhodišče urada je politika izenačevanja možnosti invalidov že ob nastanku invalidnosti. V vseh aktivnostih je urad usmerjen tudi k vključevanju Slovenije v EU, tako v smislu prilagajanja zakonodaje kot tudi teoretsko strokovnih usmeritev, ki jih nalaga evropski parlament in posamezni sporazumi.
