Rusija je vztrajala pri stališču, da britanski predlog resolucije z ničimer ne pripomore k rešitvi vprašanja verifikacije iraškega izpolnjevanja resolucij VS ZN, saj Bagdad zavrača vrnitev mednarodnih inšpektorjev, in zagrozila z vetom na britanski predlog. Veleposlanika ZDA in Velike Britanije, James Cunningham in Jerremy Greenstock, sta napovedala, da se bodo pogajanja o spremembi politike do Iraka nadaljevala do izteka veljavnosti pravkar podaljšanega programa nafta za hrano. Ruski veleposlanik Sergej Lavrov pa je zatrdil, da Moskva o britanskem predlogu "noče sploh več slišati".
Urad za iraški program pri ZN je sporočil, da sta na posebnem računu, na katerem se zbirajo sredstva od prodane iraške nafte, dve milijardi dolarjev, kar lahko Bagdad porabi za nakup humanitarnim dobrin, rezervnih delov in opreme za črpanje nafte. Urad je tudi pohvalil umik prepovedi nakupa telekomunikacijske opreme v vrednosti 18,6 milijona dolarjev ter radijske in meteorološke postaje. Nakup so zadržali Američani z utemeljitvijo, da se lahko oprema uporabi tudi v vojaške namene. ZDA in Velika Britanija zadržujeta še kopico projektov v skupni vrednosti 3,3 milijarde dolarjev.
Irak sicer od 4. junija ni prodal niti sodčka nafte, kar po trditvah nekaterih diplomatov koristi Rusiji, ki ji ustrezajo višje cene nafte na svetovnih tržiščih. Podaljšanje programa brez sprememb v sankcijskem režimu naj bi bil ugoden tudi za režima Sadama Huseina, ki lahko nadaljuje nezakonito prodajo nafte in tihotapljenje. Sankcije ZN proti Iraku so bile uvedene pred enajstimi leti.
V zvezi z Irakom pa je prišla na dan novica, da naj bi dva visoka iraška diplomata pri ZN zaprosila za politični azil v ZDA. Že v petek je za azil zaprosil Mohammed al-Humaimidi, namestnik iraškega ambasadorja pri ZN. Drugi diplomat naj bi bil Fela Hesan al-Rubaie –
