V odzivu na eskalacijo v Iranu, je slovensko ministrstvo za zunanje zadeve pozvalo iransko veleposlanico na zagovor. Koalicijska Levica je to potezo kritizirala, saj meni, da ministrstvo uporablja dvojne standarde in bi moralo enako postopati tudi z veleposlanikoma ZDA in Izraela. Po mnenju dr. Farisa Kočana je odziv Slovenije skladen z njeno vlogo članice EU in Nata, kar ne preseneča. Kočan je še izpostavil vprašanje prisotnosti ameriških in evropskih sil v zalivskih državah, ki so zaveznice Slovenije, in omenil kritike o neusklajenih standardih pri obravnavi različnih agresij, kot so tista v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu.
Obrambni minister in tiskovna predstavnica Bele hiše sta peti dan konflikta poudarjala, da Amerika zmaguje, čeprav javnost vojne ne podpira povsem. Naša dopisnica Tadeja Lampret iz New Yorka je povedala, da administracija vztraja pri prepričanju, da je imel predsednik Donald Trump dobre in utemeljene razloge za napad na Iran, saj naj bi bila ZDA v neposredni nevarnosti. Vendar pa hkrati niso predložili konkretnih dejstev in dokazov, ki jih mnogi zahtevajo, vključno z znanimi konservativnimi podporniki Trumpa, kot sta Bannon in Carlson. To pomanjkanje transparentnosti povzroča nemalo vprašanj tudi med običajno zvestimi privrženci predsednika, pravi.
V javnosti je tudi nemalo opozoril o vplivu izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja na Trumpa. Trump je trdil, da je sam sprejel odločitev na podlagi "močnega občutka" o iranskem napadu. Dodatno v Beli hiši navajajo domnevni poskus atentata na Trumpa, pri čemer obrambni minister podrobnosti ni razkril, ampak je potrdil, da je bil "ubit vodja iranske enote, ki naj bi načrtovala atentat". Bela hiša je še dodala, da naj bi bil to eden od mogočih razlogov za napad. V preteklosti so ZDA že obtožile Iran načrtovanja atentata kot maščevanje za smrt generala Solejmanija v Trumpovem prvem mandatu, takrat so tudi aretirali osumljenca, je povedala Lampretova.
Kočan je poudaril, da je po petih dneh konflikta težko podati jasne odgovore zaradi obilice dezinformacij in zavajajočih kampanj. Več dokazov kaže na to, da so prevladovali notranji dejavniki v Izraelu in Trumpove ideje. Opozoril je, da je Trump že leta 2018 enostransko preklical jedrski sporazum z Iranom, s čimer je ustvaril ustrezen kontekst za nadaljnje "demoniziranje Irana". Izraelsko ljudstvo se zdi pripravljeno na konflikt z "največjim sovražnikom," medtem ko je Netanjahu, ki se sooča s korupcijskimi škandali, vojno izkoristil kot morebitno taktiko za izboljšanje svojega političnega položaja pred volitvami.
Pomemben aspekt predstavlja tudi novo imenovanje vrhovnega voditelja v Iranu. Veliko se govori o sinu Hameneja, kar bi pomenilo, da revolucionarna garda išče ključnega zaveznika ali celo dinastijo. Ta vzgib nakazuje na konsolidacijo oblasti in njegovo pripravljenost na nadaljevanje konflikta. Kočan to vidi kot jasno sporočilo, da se je režim uspel okrepiti in je odločen nadaljevati svojo strategijo.
Kot kažejo trenutne razmere, Kočan meni, da nas čaka nadaljnja eskalacija konflikta. "Mislim, da bo najprej še kar nekaj dni eskalacije," je dejal. Predvideva, da se lahko pričakuje vsaj "štiri do pet tednov" intenzivnih spopadov, šele nato pa "premislek, kaj od tiste točke naprej." Po mnenju Kočana ta konflikt kaže na vlogo Evropske unije, ki je bolj opazovalec kot vpliven akter.
