Islamska skupnost kritična, varuh opozarja: Nejasno, katera tveganja odpravlja

Vlada je na četrtkovi seji potrdila predlog novele zakona o varstvu javnega reda in miru ter ga predložila DZ v obravnavo po skrajšanem postopku. Predlagajo razkrite obraze do prepoznavnosti na javnih krajih. Za kršitve so predvidene globe od 200 do 600 evrov, v primeru nasilja pa med 1500 in 5000 evri.

Varuh človekovih pravic je danes v obsežnem stališču do predlaganih sprememb pozval k rednemu zakonodajnemu postopku. Nedvomno gre namreč za "pomembno družbeno vprašanje, ki se nanaša na uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin". Hkrati je opozoril, da prehitro sprejemanje zakonodaje zmanjšuje raven demokratične razprave, vpliva na kakovost predpisov ter povečuje tveganje za ustavno neskladne oziroma nesorazmerne posege v temeljne pravice.

Z vsebinskega vidika predpisa pa je Varuh opozoril zlasti na vprašanje jasnosti predvidene ureditve. Z vidika spoštovanja načela določnosti in zakonitosti predpisov je problematično lahko že to, da so obrazne poteze širok in pomensko nedoločen pravni pojem. "Posledično ni jasno, katere dele obraza bi bilo prepovedano zakrivati na javnih krajih in tudi ne povsem v kakšnih okoliščinah, saj so izjeme taksativno naštete," menijo.

Nejasna določba hkrati prinaša nevarnost arbitrarnega odločanja pri njeni uporabi, so opozorili. "Zakon ne pove, kdaj je zakrivanje obraznih potez še dopustno in kdaj ne, zato bo presoja o tem, ali je bil prekršek storjen, v praksi prepuščena posameznemu policistu na terenu, ki bo moral sam odločiti, ali sončna očala, šal ali brada še onemogočajo prepoznavanje obraza," so zapisali.

Tako široka diskrecija tudi povečuje tveganje za neenako ravnanje v podobnih primerih in za nedopustno selektivno uveljavljanje prepovedi, zlasti zoper posameznike, ki so zaradi svojega videza, vere ali drugih osebnih okoliščin bolj opazni, vključno s političnim prepričanjem.

Poleg tega ni povsem jasno, ali lahko posameznik res razumno predvidi, katero ravnanje je prepovedano, menijo. "Zakonska določba mora biti zato oblikovana tako, da posamezniku omogoča razumno predvidljivost, organom pregona pa zadostna merila za enotno in nearbitrarno uporabo," so navedli.

Evropska sodna praksa sicer kaže, da omejitve zakrivanja obraza niso že same po sebi neskladne z evropskimi standardi varstva človekovih pravic. "Vendar pa to ne pomeni, da je vsaka splošna prepoved avtomatično ustavno dopustna. Konkretno zakonsko ureditev je treba presojati glede na njen cilj, obseg, utemeljitev in sorazmernost, ob upoštevanju slovenskega ustavnega reda," so navedli.

Varuh predlaga, da se opravi ocena o skladnosti predpisa s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami. Poziva tudi, da se preuči možnosti sprejema milejših ukrepov za njegovo dosego ter opravi ocena o morebitni nesorazmerni prizadetosti skupin prebivalcev zaradi njihovih osebnih okoliščin, kot sta vera in spol.

Menijo, da se je glede na predhodno razpravo težko izogniti vtisu, da ukrep sporoča tudi nezaželenost vidne prisotnosti islama v javnem prostoru.

Do predloga novele zakona o varstvu javnega reda in miru, ki ga je vlada sprejela v četrtek, je bil mufti Nevzet Porić kritičen tudi v današnji molitvi v Muslimanskem kulturnem centru Ljubljana. Sprašuje se, zakaj je zakon potreben, saj je zakrivanje obraza v Sloveniji redek pojav. Razprava o zakonu pa bi po njegovih besedah okrepila predsodke do muslimank.

Po njegovem mnenju javna razprava pogosto ne razlikuje med različnimi oblikami muslimanskega pokrivanja. Posledice posploševanja bi lahko občutile tudi muslimanke, ki nosijo naglavno ruto, čeprav ta po njegovih besedah ne sodi v okvir predlagane prepovedi. Kot so zapisali na spletni strani, je mufti izrazil zaskrbljenost, da bi muslimanke zaradi takšnega enačenja postale tarča nezaupanja in predsodkov. Predlagatelje zakona pa je pozval, naj ukrep utemeljijo s konkretnimi varnostnimi tveganji, ne s predpostavkami ali ustvarjanjem strahu pred muslimani.

V Islamski skupnosti v Sloveniji pa so v ločenem sporočilu za javnost zapisali, da težko razumejo, zakaj pri oblikovanju izjem ni bila upoštevana ustavno varovana svoboda verskega izražanja. "Zavedamo se, da je zagotavljanje varnosti legitimna naloga države. Sklicevanje na preprečevanje nasilja na protestih ne odgovori na vprašanje, zakaj naj omejitev v vsakdanjem življenju zadeva tudi ljudi, ki nikogar ne ogrožajo. Zakrivanje obraza iz verskega prepričanja samo po sebi ne pomeni, da posameznica pred pristojnimi organi ne bi razkrila obraza zaradi preverjanja identitete," so dodali.

Ugotavljajo, da se javni diskurz o verski in kulturni raznolikosti zaostruje. "V predvolilnem času se vrstijo izjave, ki podporo iščejo z vzbujanjem strahu pred muslimani. Posamezne prakse se posplošujejo, sodržavljani in sosedje pa se predstavljajo kot grožnja. Tovrstna ravnanja utrjujejo predsodke in izključevanje postaja normalno politično ravnanje," so opozorili.

Izpostavili so razpravo o prepovedi burk in nikabov ter pozive proti zagotavljanju ustreznih verskih prostorov. Ob tem pa so poudarili, da so muslimani v Sloveniji del te družbe že desetletja. Številni so se v Sloveniji rodili, slovenščina je njihov prvi jezik in ta prostor prvi dom. Tukaj se šolajo, delajo, vzgajajo otroke in prispevajo k skupnemu življenju.

V Islamski skupnosti v Sloveniji pričakujejo, da jih politični predstavniki tako tudi obravnavajo in da njihove pripadnosti ne postavljajo pod vprašaj vsakič, "ko postane verska raznolikost priročna predvolilna tema".

Politične stranke, njihove kandidate in nosilce javnih funkcij so pozivali, naj podporo pridobivajo s svojim delom, odgovornimi predlogi in reševanjem skupnih težav. Pričakujejo tudi, da se jasno odzovejo na izjave, ki vzbujajo sovražnost do kogarkoli, ter se dejavno zavzamejo za pluralno in raznoliko slovensko družbo. "Enakopravna pripadnost tej državi ne sme biti nekaj, kar moramo njeni prebivalci in državljani zaradi svoje vere vedno znova dokazovati," so še dodali.