Da bi dosegli zastavljene cilje, bodo okrepili vlaganja v vse njihove osnovne dejavnosti. V letu 2001 bodo v naftni dejavnosti nadaljevali s krepitvijo tržnega deleža v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, reorganizirali družbe plinske dejavnosti in nadaljevali s prizadevanji za povečevanje donosov finančnih naložb. Z uravnoteženim naložbenim portfeljem in donosnimi naložbenimi projekti zunaj skupine bodo zagotavljali kontinuiran razvoj dejavnosti družb Skupine Istrabenz.
Kot sledi iz komentarja objavljenih revidiranih računovodskih izkazov, uravnotežena naložbena struktura in ustrezna razpršenost tveganja sta tudi v letu 2000 odigrali odločilno vlogo pri oblikovanju rezultatov delniške družbe Istrabenz, ki je krovna družba dvanajstim odvisnim družbam, v katere ima vloženih 50 odstotkov sredstev, od tega 36 odstotkov v naftni dejavnosti in 13 odstotkov v plinski dejavnosti, polovico sredstev pa uspešno upravlja v okviru portfeljskih finančnih naložb. Dobiček družbe Istrabenz je v letu 2000 je dosegel 525 milijonov tolarjev. Doseženi rezultat je posledica treh poglavitnih dejavnikov: donosnih naložb v Banki Koper in družbi Simobil, dobrih rezultatov v plinski dejavnosti in pretovoru ter skladiščenju naftnih derivatov ter negativnega učinka iz naložbe v trgovini z naftnimi derivati. Prihodki družbe Istrabenz so v letu 2000 dosegli 2,486 milijarde tolarjev ali 36 odstotkov več kot leto prej. Najpomembnejše skupine prihodkov predstavljajo udeležbe v dobičku odvisnih družb ter prihodki z naslova dividend in drugih prihodkov financiranja.
V konsolidiranem izkazu uspeha Skupine Istrabenz je za leto 2000 izkazana izguba v višini 658 milijonov tolarjev. Izguba je nastala izključno kot posledica poslovnih rezultatov naftnih družb. Slednji so odraz neugodnih tržnih razmer, v katerih se je v letu 2000 znašla ta dejavnost. Prodajne cene na domačem in hrvaškem trgu so posredno ali neposredno ostale pod državnim nadzorom. Uvedba modela za oblikovanje cen naftnih derivatov v prvi polovici leta je omilila vpliv rasti svetovnih cen naftnih derivatov in rasti ameriškega dolarja na oblikovanje cen in razlik v ceni v Sloveniji. Na Hrvaškem pa je država z določanjem neekonomskih maloprodajnih cen državni naftni družbi INA, prisilila tudi druge naftne družbe prodajati z maržo, ki ni omogočala pokrivanja stroškov.
Finančni rezultati so se v naftni dejavnosti gibali v nasprotju s količinskimi dosežki. Družbe, ki se ukvarjajo z naftno dejavnostjo, so s širitvijo na tuja tržišča uspešno povečale prodane količine naftnih derivatov na 909.000 ton. Zaslužek iz nenaftnega dela poslovanja je realno narasel za 15 odstotkov. Racionalizacijo poslovanja je vzpodbujalo tudi povečevanje partnerskega upravljanja bencinskih servisov.
