'Izkušnje iz NOB so leta 90 pomagale pri osamosvajanju'

Tudi izkušnje iz narodnosvobodilnega boja so prispevale k samozoavesti braniteljev slovenske osamosvojitve, je ob 70. obletnici Zbora odposlancev slovnskega naroda dejal nekdanji predsedujpči zboru Bogdan Osolnik. Po njegovem mnenju je zasednajne zbora dokončen prelom s podložništvom in začetek graditve lastne državnosti.

Na današnji prireditvi v Kočevju ob omenjeni obletnici je orisal svoj pogled na dogodke, "s katerim smo se Slovenci pred sedemdesetimi leti vpisali v zgodovino kot suveren in enakopraven narod", in na zgodovino graditve slovenske državnosti.

Pojasnil je, da je izvršni odbor OF razpisal volitve odposlancev na osvobojenem ozemlju in v enotah partizanske vojske. Po njegovih besedah se je 1. oktobra 1943 v Kočevju zbralo 572 izvoljenih ali delegiranih odposlancev in 78 drugih udeležencev. "Zbor je predstavljal zastopstvo narodno zavednih Slovencev s celotnega slovenskega etničnega ozemlja, kamor je segala organizacija OF. Takšnega predstavništva do takrat slovenski narod še ni imel," je povedal nekdanji predsedujoči zboru.

Med odločitvami zbora je Osolnik izpostavil sklep, s katerim je bila potrjena vloga OF in njenih organov kot nosilcev oblasti na Slovenskem. Na tej osnovi je vrhovni plenum OF prevzel vlogo vrhovnega narodnega predstavništva in je kot Slovenski narodno osvobodilni odbor postal slovenski državni zbor, je pojasnil.

Med drugim je spomnil, da je Slovenija v začetku leta 1992 doživela mednarodno priznanje držav Evropske skupnosti, 22. maja pa je postala članica ZN. Tako je bil po njegovem mnenju dokončno sklenjen zgodovinski proces graditve slovenske državne samostojnosti, "ki se je začel ob koncu prve svetovne vojne in razpadu avstro-ogrske monarhije, leta 1918".

"Takrat smo se v svoji narodni neprepoznavnosti morali znova zateči pod tujo streho. Zasedanje zbora odposlancev v Kočevju pred 70 leti pa pomeni dokončen prelom s podložništvom in začetek graditve lastne državnosti," je dejal. Osamosvojitev v letu 1991, ki je Slovenijo kot subjekt mednarodnega prava uvrstila med suverene evropske države, je po mnenju Osolnika sklepna točka v tem procesu.

"Zdaj imamo Slovenci svojo državo, za katero smo odgovorni sami. Naša skupna skrb je ohranitev njene suverenosti, kulturne istovetnosti in ozemeljske celovitosti, pa tudi izboljšanje družbene ureditve v interesu vseh državljanov," je še poudaril in sklenil govor z besedami pisatelja Ivana Cankarja: "Narod si bo pisal sodbo sam".

Prireditve so se udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor, predsednik DZ in častni pokrovitelj prireditve Janko Veber, nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Janez Stanovnik in kočevski župan Vladimir Prebilič.

Janša: Narod si je sodbo sam pisal le na plebiscitu

Še pred prireditvijo pa so se pojavile polemike prav zaradi različnih ocen glede temeljev slovenske državnosti. V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve so opozorili, da odposlancev niso izbirali po demokratičnih merilih, temveč po "merilih privrženosti tedanji 'avantgardi slovenskega osvobodilnega gibanja', tj. Komunistični partiji Slovenije". "Temelje slovenske državnosti smo postavljali s plebiscitom leta 1990," so poudarili v združenju.

Predsednik SDS Janez Janša pa je ob koncu prireditve na spletnem družbenem omrežju Twitter zapisal: "Narod si je pisal sodbo sam edino na plebiscitu 90. Prej so mu jo pisali komiji z umori, siromašenjem in represijo".