Dosedanji izraelski premier, laburist Ehud Barak, je194160potem ko je na volišču v okolici Tel Aviva oddal svoj glas, volilce pozval, naj se uprejo "ekstremizmu", ki ga uteleša njegov protikandidat na volitvah, vodja Likuda Ariel Šaron. Barak je tudi menil, da še lahko ujame zaostanek za Šaronom, ker so zadnje raziskave pred volitvami tudi pokazale, da je precej volilcev še neodločenih. Barak je zlasti izraelsko arabsko skupnost pozval, naj gre na volišča, češ da razliko, ki ga loči od protikandidata, še lahko premaga. Iz Nazareta, največjega arabskega mesta v Izraelu, pa poročajo o zelo slabi volilni udeležbi. Za razliko od volitev leta 1999, ko so tamkajšnji Arabci množično podprli Baraka, so volišča sedaj skoraj prazna.Voditelji izraelskih Arabcev so pozvali k bojkotu volitev, saj nasprotujejo Šaronu, vendar tudi ne bodo več podprli Baraka, ki ga krivijo za smrt 13 izraelskih Arabcev v oktobrskih spopadih z izraelskimi vojaki. Pripadniki arabske skupnosti v Izraelu predstavljajo kar 13 odstotkov izraelskega volilnega telesa.
Po pravilih, ki veljajo za mesto premiera, lahko kandidirajo le člani parlamenta, zato za Likud ne kandidira nekdanji premier Benjamin Netanjahu. Netanjahu je odpovedal sodelovanje potem, ko so njegovi pristaši skušali spremeniti tak zakon, češ da brez prenovljenega parlamenta ni mogoče oblikovati kvalitetne vlade. Izraelci volitve dojemajo kot nekakšen referendum, ki naj bi dal odgovor na Barakova pogajanja s Palestinci, ki jim je ponudil večje koncesije, kot pa njegovi predhodniki. Svoj glas je dopoldne oddal tudi kandidat desnice Ariel Šaron, ki je potem ko je oddal svoj glas na volišču v Jeruzalemu, obljubil, da bo, če bo na volitvah zmagal, ohranil enotnost Jeruzalema. Šaron je do koncesij, ki jih Palestincem obljublja Barak, skrajno kritičen in je Baraka obtožil, da je kriv za nasilje, ki se je začelo 28. septembra lani. Kandidat stranke Likud je nastopil pod parolo "le Šaron lahko zagotovi mir". Palestinci za izbruh nasilja krivijo Šaronov obisk najsvetejših krajev v Jeruzalemu.
Izraelski obrambni minister Sneh, sicer bližnji sodelavec Baraka trdi, da "so volitve bistvene, ker gre za izbiro med dvema popolnoma nasprotnima videnjema miru". Uzi Landau, Šaronov svetovalec, pa je izjavil, da bodo morali Palestinci pred nadaljevanjem pogajanj prenehati s terorizmom. Dvainsedemdesetletni Šaron ima po javnomnenskih raziskavah pred Barakom celo dvoštevilčno prednost (55 proti 34 odstotkov), vendar nič kaj dosti možnosti, da bi lahko oblikoval vlado po njegovih željah. Šaron je včeraj izjavil, da je njegov namen oblikovati vlado enotnosti, ki bi vsebovala tudi Barakovo Laburistično stranko.
Oseminpetdesetletni Barak pa je že izjavil, da ne bo del "ekstremistične vlade". Če Šaronu ne uspe oblikovati vlade enotnosti, bo oblikoval koalicijsko vlado, sestavljeno iz desnih in ultra-religioznih strank, vendar bi imela koalicija le majhno večino, kar bi Šaronu onemogočilo marsikatere poteze v pogajanjih s Palestinci.
Palestinski minister za informiranje Jaser Abed Rabo pa je danes izjavil, da bi zmaga kandidata desnice na volitvah pomenila nadaljevanje zatiranja Palestincev. Po njegovem Šaron predstavlja izjemno nevarnost in tisti, ki se borijo za mir, bi morali odpreti oči in jo preprečiti. Da bi Šaronova zmaga pomenila korak nazaj v bližnjevzhodnem mirovnem procesu, je prepričan tudi libanonski premier Rafik Hariri. Šaron je znan po tem, da je leta 1982 kot obrambni minister vodil izraelsko invazijo v Libanon, vendar je bil kasneje prisiljen odstopiti, saj ga je izraelska preiskava spoznala za posredno krivega za poboj palestinskih beguncev v Bejrutu.
Izraelske obrambne sile so za danes zaprle vse dostope iz palestinskih območij, da bi preprečili incidente. Sicer pa je položaj na Bližnjem vzhodu v pričakovanju izidov izraelskih volitev precej napet. V Libanonu je dopoldne demonstriralo več sto palestinskih beguncev, ki so oba kandidata na izraelskih volitvah, Šarona in Baraka, označili za mesarja.
