Palestinska stran je do zadnjega upala, da bodo v Kremlju odpovedali obisk izraelskega zunanjega ministra Peresa v Moskvi, a se to ni zgodilo. Moskovska diplomacija ob tem celo dopušča možnost, da bi prevzela vlogo posrednika in mirovnika v konfliktu. Ruska diplomacija tako prvič po petdesetih letih ni popolnoma solidarna s svojimi tradicionalnimi zavezniki na Bližnjem vzhodu.
Mnogi za eskalacijo nasilja v zadnjih mesecih krivijo palestinskega predsednika Jaserja Arafata. Pred desetimi meseci je v Camp Davidu takratni izraelski premier Ehud Barak popustil v pogajanjih in Jaserju Arafatu ponudil nekatera območja, ki jih Palestinci tradicionalno zahtevajo. Arafat se je odločil, da bo predlog zavrnil. V zadnjih dneh predsedovanja Billa Clintona se je Barak znova poskusil sporazumeti, a je Arafat njegovo ponudbo spet zavrnil. Sedaj stoji Arafatu nasproti močna izraelska vlada narodne enotnosti pod vodstvom premiera Ariela Šarona in zunanjega ministra Šimona Peresa, ki trdita, da se Izrael ne bo vrnil za pogajalsko mizo, preden se ne bodo končale vse oblike palestinskega nasilja.
Izraelski premier Šaron je kljub vse bolj pogostim kritikam domače javnosti izjavil, da bo Izrael Palestince napadal z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Pred sedežem vlade so se medtem prepirali Šaronovi pristaši in nasprotniki njegove trde vojaško-nacionalistične politike, ki jo vse bolj zavračajo tudi nekdanji zahodni zavezniki Izraela.
Večina Izraelcev je v najnovejši javnomnenjski raziskavi menila, da se lahko sedanje nasilje razširi v obsežno vojno, v kateri bodo sodelovale tudi sosednje arabske države. V javnomnenjski raziskavi, ki jo je opravil inštitut Dachaf, je kar 69 odstotkov vprašanih varnostne razmere v državi označilo kot zelo zaskrbljujoče. Po drugi strani je dvainšestdeset odstotkov Izraelcev podprlo obstreljevanje palestinskih ciljev z izraelskimi vojaškimi letali F-16 kot odgovor na petkov krvavi samomorilski napada v Netanji. Hkrati se je 61 odstotkov vprašanih zavzelo za ustavitev gradnje judovskih naselij, če bi to pripomoglo h koncu nasilja.
Ameriški podpredsednik Dick Cheney je včeraj pozval Izrael, naj v napadih na palestinske cilje ne uporablja v ZDA izdelanih vojaških letal F-16. Hkrati je tako Palestince kot Izraelce pozval k takojšnji prekinitvi spopadov.
Egiptovski predsednik Hosni Mubarak, ki velja za enega najvplivnejših arabskih voditeljev, je Šarona opozoril, da se z mirovnim načrtom strinjajo tudi v Združenih državah ter dodal, da miru ne bo, dokler bodo Izraelci z letali bombardirali Palestince, ki se branijo le s kamenjem v rokah. V soboto zvečer so namreč zunanji ministri devetih arabskih držav na izrednem zasedanju Arabske lige napovedali prekinitev odnosov z Izraelom, če ta ne bo prenehal z napadi, ki jih v zadnjih dneh še stopnjuje. Arabska liga, ki se je sestala na pobudo palestinskega voditelja Arafata, namerava finančno in politično podpreti palestinsko vstajo.
Izrael je nad takšno odločitvijo izrazil obžalovanje, kmalu zatem pa z letali bombardiral palestinska ozemlja.
Visoki predstavnik EU za varnostno in zunanjo politiko Javier Solana je danes v Kairu opozoril, da je Bližnji vzhod na robu zelo kritičnih razmer in da bi si morali vsi prizadevati za preprečitev nadaljnjega poslabšanja razmer. Po srečanju z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom je Solana znova pozval Izrael in Palestince k takojšnjemu premirju. Solana je z obiskom Kaira začel bližnjevzhodno turnejo, med katero bo obiskal tudi Sirijo in Libanon.
Izraelski zunanji minister Šimon Peres, ki je na obisku v Moskvi, je danes napad z letali F-16 branil z besedami, da so napadali tovarno raket, v bistvu pa s tem terorizem. Prav tako je kot upravičeno označil današnjo akcijo izraelskih helikopterjev, ki so obstreljevali območje Gaze. Dejal je, da je bila cilj napadov v begunskem taborišču Jabalija znova tovarna raket. Palestinski viri so medtem poročali, da sta bila v današnjih izraelskih napadih na Gazo v begunskem taborišču Bureij ubita dva člana Fataha, gibanja palestinskega voditelja Jaserja Arafata.
Peres pa se bo danes v Moskvi srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, zunanjim ministrom Igorjem Ivanovom in drugimi visokimi ruskimi predstavniki.
Danes naj bi v New Yorku predstavili končno vsebino dokumenta Mitchellove komisije, ki jo vodi nekdanji ameriški senator George Mitchell. Komisija, ki so jo oblikovali oktobra lani na vrhu v Šarm el Šejku, naj bi v poročilu navedla "dejstva", ki so privedla do izbruha palestinske vstaje, ki je v pol leta zahtevala že več kot 500 življenj. Začasno poročilo so Izraelu in Palestincem izročili že 4. maja.
