Grubać, ki je bil pravosodni minister tudi v kratkotrajni vladi Milana Panića (1992/1993), je pojasnil, da je oblikoval delovno skupino izvedencev za pripravo zakona o sodelovanju s haaškim sodiščem. Ta skupina sedaj skrbno preučuje izkušnje drugih držav in statut haaškega sodišča. Na podlagi njenega mnenja bo ministrstvo ugotovilo, h katerim oblikam sodelovanja je zavezana Jugoslavija. Po zakonih nekaterih evropskih držav, pa tudi tistih z območja nekdanje Jugoslavije, so predpisane vse oblike sodelovanja s haaškim sodiščem, vštevši tudi odstop zadev omenjenemu sodišču. Toda ta obveznost ne velja vedno, kar opredeljuje tudi statut haaškega sodišča.
"Država, katere pravosodje opravlja svoje delo zavestno in pošteno, ki ne varuje vojnih zločincev, ampak jih preganja in njihova dejanja pravilno vrednoti, ni zavezana tudi k tej obliki sodelovanja. Taka sojenja lahko od začetka do konca opravijo tudi nacionalna sodišča", je zatrdil pravosodni minister in dodal, da so vse dosedanje ocene o tem vprašanju politične in nimajo strokovne podlage, kar naj bi veljalo tudi za tiste, ki so jih dajali posamezni člani jugoslovanske vlade.