Kot je Vesoljska tiskovna agencija VTA poročala v torek, so v CUP v torek sporočili, da je ruska orbitalna znanstvena postaja Mir višino poleta nad Zemljo začela izgubljati hitreje, kot v prejšnjih dneh. Do hitrejšega padanja prihaja zaradi večje gostote ozračja, ki jo je povzročil ponedeljkov izbruh na Soncu. Aktivnost na Soncu je povzročila "pljusk" vrhnjih plasti ozračja. Padanje Mira je zato v ponedeljek doseglo 1300 metrov na dan, pred tem pa je znašalo le od 700 do 900 metrov dnevno. V torek se je Sonce umirilo in je zato znižanje orbite Mira znašalo le nekaj več kot 1000 metrov.
Predstavnik CUP Valerij Lindin je že v torek povedal, da bo nevaren položaj nastal takrat, ko bo Mir dosegel višino od 240 do 250 kilometrov nad Zemljo.
Mir ima maso približno 130 ton. Postajo so izstrelili 19. februarja 1986 po srednjeevropskem času, oziroma 20. februarja 1986 po moskovskem času. V času 15-letnega delovanja je bila postaja naseljena 12 let in sedem mesecev in so jo obiskali skupno stoštirje vesoljci, od tega 62 tujih iz 11-ih držav. Mnogi od vesoljcev so bili na postaji tudi večkrat. V petek bo Mir opravil že 86000. obkrožitev Zemlje. V postaji je zdaj temperatura od 22 do 24 stopinj C. Računalnik postaje deluje normalno. Moduli postaje so zrakotesni.
Po trditvi ruskega vesoljskega konstruktorja in nekdanjega vesoljca Konstantina Feoktistova stane delovanje Mira 500 milijonov dolarjev letno. Za Rusijo je to preveliko finančno breme, saj mora izpolnjevati svoje obveznosti pri sestavljanju Mednarodne vesoljske postaje (MVP).
Mednarodna vesoljska postaja (MVP) še vedno nima imena. Ameriška vesoljska agencija NASA uporablja angleško kratico ISS, ruska vesoljska agencija RAKA pa rusko kratico MKS.
Glavni argumenti zagovornikov nadaljevanja poleta Mira so: postaji še ni potekel rok trajanja, pripada samo Rusiji in zato na področju vesoljskih raziskav omogoča ohranitev ravnotežja z ZDA. Vodje vodilnih ruskih letalsko-vesoljskih podjetij in ruske vesoljske agencije RAKA se zavzemajo za potopitev Mira. Njihovi argumenti so: za nadaljevanje poleta Mira ni dovolj denarja, prav tako pa ni sredstev za istočasno sodelovanje Rusije pri MVP in za polet Mira.
Ruski premier Mihail Kasjanov je 31. decembra lani podpisal ukaz o "Ustavitvi vseh del na orbitalni postaji Mir" in tako dokončno zapečatil usodo postaje. Ko bodo orbitalni kompleks nadzorovano iztirili, bo kakih 12 ton nezgorelih ostankov postaje padlo predvidoma v južni del Tihega oceana, daleč od rednih letalskih prog in ladijskih linij.