Jakov Fak: Imam še veliko rezerve v tekaškem delu

Prvo ime letošnjega biatlonskega svetovnega pokala na Pokljuki je nedvomno Jakov Fak. Simpatičen in skromen fant iz Mrkopalja na Hrvaškem, ki ima že dve leti tudi slovensko državljanstvo, je glavni motor ambiciozne slovenske ekipe, dobre rezultate pa niza drugega za drugim. Potem ko je pred dobrim tednom prvič zmagal v svetovnem pokalu, je to v četrtek ponovil še na sprintu na Pokljuki, nato pa v nedeljo osvojil še drugo mesto na tekmi s skupinskim startom. Slabši je bil le na zasledovanju, kjer je zaradi sprinterske zmage startal kot prvi in se prvič v karieri znašel v vlogi begunca in ne zasledovalca. Kot je dejal, mu je bilo prav zato težje kot doslej, ko je bil bolj navajen loviti tekmece.

V minuli sezoni je imel nekaj težav zaradi ozeblin prstov, sploh kazalec desne roke, s katerim pritiska na petelina, mu je lani zmrznil, zato zdaj poseže tudi po ogrevanih rokavicah. Tudi ko mu je na sprintu v četrtek ponagajal prazen tulec naboja, ki ni hotel iz ležišča, je ohranil mirne živce in kljub porušenemu ritmu nalogo na strelišču opravil odlično in tekmecem ni pustil blizu. Seveda je požel bučen aplavz občinstva, številni so ga prišli spodbujat tudi iz Hrvaške. Štirje dnevi druženja z najboljšim biatloncem v slovenski zgodovini tega športa pokažejo, da Fak ostaja skromen športnik, v svojih izbranih izjavah v brezhibni slovenščini pa novinarjem pojasnjuje, da gre uspeh pripisati predvsem strokovnemu vodstvu in tudi ostalim članom v reprezentanci, s katerimi se dobro razume, vedno sodeluje in zaradi katerih je boljši. Star je 25 let.

"Vtisi so lepi, upam, da ste uživali. Če lahko seveda tudi vas označim kot gledalce. Jaz sem užival, ko zmagaš, pozabiš na vse bolečine, ki te spremljajo na progi," je po četrtkovi sprinterski zmagi zbrani sedmi sili dejal Fak in na vprašanje, kje je lepše zmagati, v avstrijskem Hochfilznu ali na domači Pokljuki, v šali dejal: "Tam, kjer je manj davka." Zdaj ima na svojem računu zmage na posamični tekmi, na zasledovalni in v sprintu. "Najlepša je zame še vedno olimpijska kolajna. Tukaj na svetovnem pokalu pa so se mi uresničile nekatere moje želje, da bi nastopil na zelo visoki ravni in zmaga pove vse. Vem, da so moji tekmeci močni, da so večkrat bili v takšnem položaju, kot sem jaz danes. Skušal sem le narediti najboljše, kar znam. Tudi zato mi je bilo v soboto, ko sem startal kot vodilni, precej težje kot sicer," je dejal Fak in dodal: "Ponosen sem na prvo zmago na Pokljuki."

Vedno znova poudarja, da je biatlon izredno nepredvidljiv šport. Že majhen sunek vetra lahko izstrelek potisne iz začrtane smeri, vetrne izravnave so takrat brez pomena. Šport se odvija na prostem in na Pokljuki se je lepo videla moč narave. Prvi dan sonce in nizke temperature, nato pa otoplitev s sneženjem, tretji dan dež in zadnji dan megla. "V biatlonu je pač tako, da moraš biti pripravljen na hud padec. Nihče si ne upa napovedovati, kaj in kako bo. Sam lahko rečem le, da imam še veliko rezerve v tekaškem delu. Začetek sezone je bil sicer daleč od pričakovanj, a ni odvisno vse samo od mene. Zaenkrat gre dobro, na tekmi pa je pomembno predvsem, da znaš ustrezno porazdeliti moči," je še povedal Fak.