Janša: Naše neodgovorno obnašanje ogroža tudi druge

Voditelji članic EU so nadaljevali zasedanje v Bruslju. Slovenski premier Janez Janša se je ob robu zasedanja srečal s komisarjem Ollijem Rehnom. Janša je Rehnu pojasnil "eksotično" referendumsko blokado proračuna v Sloveniji. Ta je po Janševih besedah potencialno problem za celotno območje evra in negativen signal tudi zunaj Evrope. "Naše neodgovorno obnašanje ogroža tudi druge," je opozoril premier. Janša je komisarju Rehnu predstavil tudi glavne napore, ki jih slovenska vlada vlaga v to, da Slovenijo "potegne iz nevarnih voda", so sporočili iz kabineta predsednika vlade.

Janša je opozoril, da je referendumska blokada proračuna "sabotaža razvoja in življenja sedanjih in prihodnjih generacij". Zasilno financiranje pa po njegovih besedah ne ogroža le delovanja nekaterih institucij, ampak tudi uporabo evropskih sredstev, ki so edina na voljo za zagon rasti. Slovenija ima po besedah predsednika vlade še velik del nepočrpanih milijonov iz obstoječe finančne perspektive 2007–2013.

Iz pogovora z Rehnom je po njegovih besedah jasno, da Evropska komisija natančno spremlja dogajanje v Sloveniji. A problem z najnovejšo referendumsko blokado proračuna je po Janševih besedah seveda predvsem problem Slovenije, saj so instrumenti za rešitev problema v njenih rokah. "Problem Evropske komisije in celega evrosistema je v tolikšni meri, kolikor ta nevarnost približuje Slovenijo trenutku, ko bi nas morali reševati drugi. V tem trenutku pa je to problem za celotno območje evra," je poudaril.

Z referendumskimi blokadami tako Slovenija po Janševih navedbah pošilja negativen signal tudi zunaj Evrope. "To ni samo naš problem, nimamo odgovornosti samo navznoter, ampak tudi navzven. Naše neodgovorno obnašanje ogroža tudi druge," je poudaril Janša.

Poleg tega je opozoril, da je problem blokade proračuna "večji, kot morda zgleda na prvi pogled". V primeru zavrnitve proračuna za prihodnji dve leti na referendumu namreč država v roku enega leta ne more niti predlagati novih proračunskih dokumentov. To bi po Janševih besedah pomenilo, da "bi bila država blokirana na celi črti, ne samo nekaj mesecev, ampak neko obdobje, ki ga z začasnim financiranjem ne bi preživela".

To pa je po njegovih navedbah tudi ključen argument, zaradi katerega pričakujejo, da referenduma ne bo. Ustavno sodišče ima namreč po Janševem prepričanju, ki ga je pojasnil tudi Rehnu, vso ustavno in zakonsko podlago, da to prepreči.

Rebalansa letošnjega proračuna ne bo

Janša je sicer poudaril, da nov rebalans letošnjega proračuna ne bo potreben. To je prvič od začetka krize, da bo Slovenija dosegla javnofinančni cilj, ki ga je napovedala v strateških dokumentih, kar je izjemno pomembno za verodostojnost Slovenije, je še izpostavil. "V prejšnjih letih tega cilja nikoli nismo dosegli. To se bo letos zgodilo prvič, s tem pa so tudi vse naše napovedi za prihodnost bistveno bolj kredibilne, kot so bile doslej," je poudaril premier.

Ta informacija je po njegovih besedah izjemno pomembna tudi z vidika signalov, ki jih pošilja Slovenija tako Evropski komisiji kot drugim mednarodnim institucijam.

To je dober teden za EU

Po prven dnevu zasedanja se je sicer predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy pohvalil, da je to zelo dober teden za Evropsko unijo. Najprej je EU v Oslu prevzela Nobelovo nagrado za mir, nato je dosegla dogovor o enotnem bančnem nadzoru, ki je prvi steber bančne unije, potem pa še pomembne odločitve o najranljivejšem členu evrske verige, Grčiji, je spomnil.

"A tu se ne bomo ustavili," poudarja Van Rompuy. Do junija 2013 se tako pričakuje dogovor o drugem in tretjem stebru bančne unije – skupnem okviru za reševanje bančnih kriz in skupnem okviru za sheme za zavarovanje bančnih vlog. Ta poziv je bil pričakovan. Vrh EU se je pri tem zavzel za pravično delitev bremen med članicami, kjer imajo čezmejne bančne skupine sedež, in državami, kjer bi prišlo do bančne krize.

Manj pričakovano pa je bilo to, da bodo voditelji Van Rompuya in predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa pozvali, naj za razpravo na vrhu junija 2013 pripravita štiri konkretne predloge za krepitev konkurenčnosti in rasti, ki vključujejo tudi najbolj razvpiti ideji v viziji poglabljanja evropske integracije.

Gre za ideji, ki predstavljata koncept palice in korenčka, discipline in solidarnosti – individualne reformne pogodbe, ki so v sklepih vrha imenovane "pogodbe za konkurenčnost in rast", ter "solidarnostni sklad", iz katerega bi članice, ki bi se zavezale k reformam, dobile finančne spodbude za njihovo izvedbo. "Solidarnostni sklad" je novo ime za sporno idejo, ki se je sprva imenovala evrski proračun, nato fiskalna zmogljivost in še kaj.