FOTO: Janša na vrhu EU-Latinska Amerika govoril o preprečevanju genocida

Predsednik vlade Janez Janša je na vrhu držav Evropske unije in Latinske Amerike navzoče voditelje držav in vlad spomnil na pobudo za okrepitev prizadevanj za preprečevanje genocida in drugih množičnih grozodejstev.

Kot je poudaril, je partnerstvo med EU in Skupnostjo karibskih in latinskoameriških držav (Celac) izjemno pomemben forum za razpravo in spopad z vzroki, ki na različnih delih sveta lahko privedejo do izbruhov množičnega nasilja.

"Skupaj predstavljamo 60 držav z več kot milijardo prebivalcev, skoraj tretjino držav članic ZN. Imamo veliko legitimnost in izjemno odgovornost," je poudaril Janša, ki je pobudo prvič predstavil septembra lani na zasedanju Generalne skupščine ZN v New Yorku.

Finančna kriza je po njegovih besedah okrepila različne dejavnike nestabilnosti. Socialna neenakost, naraščajoča brezposelnost, omejen dostop do pitne vode, naravnih virov ter izobraževanja in zdravstvenih storitev v povezavi z etničnimi, religioznimi in političnimi napetostmi predstavljajo vir nestabilnosti na številnih območjih po svetu, so navedli v Janševem kabinetu.

"Žal dosedanja mednarodna ureditev, nastala po II. svetovni vojni, ne zmore v celoti in ustrezno odgovoriti na omenjena tveganja, še posebej ko gre za vprašanje človekove varnosti," je opozoril premier.

Takšne grozote je treba preprečiti

Kot je nadaljeval, bi si morali prizadevati za učinkovitejši preventiven sistem. "Zgodovina nas je naučila, da takšna neravnovesja – če se nanje ne odzovemo pravočasno in na ustrezen način – lahko vodijo v nasilje ali pripeljejo celo do množičnih grozodejstev, kot je genocid," je opozoril Janša ob dnevu spomina na holokavst.

Janša je izrazil obžalovanje, ker smo po toliko desetletjih in kljub vsemu doseženemu človeškemu in tehnološkemu razvoju še vedno priča tragedijam, kot sta Sirija in v zadnjem času Mali. "Žal se znova in znova soočamo z nezmožnostjo prevzeti našo skupno odgovornost za zaščito nedolžnega prebivalstva," je opozoril, pri čemer je izpostavil vlogo regij.

Ob robu zasedanja je premier imel tudi neformalne pogovore z navzočimi predsedniki držav in vlad evropskih in latinskoameriških držav, so še sporočili iz kabineta predsednika vlade.

Zavezništvo za trajnostni razvoj

V čilski prestolnici Santiago de Chile se je v soboto zvečer začel sedmi vrh držav EU in Latinske Amerike, ki je posvečen krepitvi sodelovanja s poudarkom na trajnostnem razvoju. Voditelji obeh regij upajo, da se bo dolgoletno partnerstvo sčasoma prelevilo v strateško zavezništvo.

Čilski predsednik Sebastian Pinera je dvodnevni vrh odprl s pozivom k novemu "strateškemu zavezništvu, s katerim bi dosegli trajnostni razvoj".

V izjavi, ki so jo udeleženci sprejeli na vrhu, so se zavzeli za izogibanje protekcionizmu in krepitev strateškega partnerstva za spodbujanje trajnostnega razvoja, ki temelji na tesnem mednarodnem sodelovanju. Izpostavili so "strateško partnerstvo za dosego trajnostnega razvoja". Poudarili so tudi zavezo "izogibanju protekcionizma v vseh oblikah" in se zavzeli za "odprt in nediskriminatoren večstranski trgovinski sistem, temelječ na pravilih".

"Odločno zavračamo vse prisilne ukrepe enostranske narave z zunajteritorialnim učinkom, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom in splošno sprejetimi pravili proste trgovine," piše v izjavi. Voditelji so obljubili tudi, da bodo še naprej sodelovali v smeri "nove mednarodne finančne arhitekture".

Podprli so konkretna dejanja v podporo sodelovanju organov pregona "za zatiranje kriminalnih organizacij, vse ob polnem spoštovanju človekovih pravic in mednarodnega prava". Izrazili so podporo sklicu posebnega zasedanja Generalne skupščine ZN o globalnem problemu drog. Voditelji so pritrdili tudi "univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic, kot jih določa splošna deklaracija o človekovih pravicah".

"Protekcionizem ni način za premagovanje krize"

"Potrebujemo močno politično zavezo, da bi premagali protekcionizem in spodbudili liberalizacijo," je tik pred začetkom vrha izjavil predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. "Ključno je, da zagotovimo pravno transparentnost in vzpostavimo spoštovanje za mednarodne norme na področju investicij," je dodal.

Nemška kanclerka Angela Merkel, ki jo je čilski tisk označil za "šefico Evrope", se je zavzela za "sodelovanje brez ovir za trgovino". "Nihče ne sme misliti, da je protekcionizem najboljši način za premagovanje krize," je opozorila.

Argentinska predsednica Cristina Kirchner, ki je sprejela določene protekcionistične ukrepe, je dejala, da je treba pogajanja med EU in Mercosurjem, ki so se začela leta 2004, znova zagnati na novih temeljih, ki lahko pripeljejo do dogovora.
"Pogajanja z EU ne morejo temeljiti na odločitvah, sprejetih leta 2004. Potrebujemo nove osnove, najprej med vsemi članicami Mercosurja, ne samo med Brazilijo in Argentino," je dejala po srečanju z brazilsko kolegico Dilmo Rousseff.

Tudi francoski premier Jean-Marc Ayrault se je zavzel za "globlje in uravnotežene" odnose med EU in latinskoameriškimi državami. Latinska Amerika je po njegovih besedah eden od motorjev svetovne rasti, zato je izrazil upanje, da bosta celini izkoristili "komplementarnost".

Medtem ko je Evropa oslabljena in se ne uspe izkopati iz gospodarske krize, zaznavajo države Latinske Amerike že dlje časa gospodarsko rast, ki naj bi v obdobju 2010–2012 v povprečju znašala 4,5 odstotka. Evropa je sicer druga najpomembnejša gospodarska partnerica Latinske Amerike in najpomembnejša vlagateljica v regiji.

Članice EU in latinskoameriške države se sicer redno srečujejo od leta 1999, tokratni vrh pa je prvi, odkar je bila konec leta 2011 oblikovana Skupnost karibskih in latinskoameriških držav.