Janša ne vidi razlogov za interpelacijo, v PS začudeni

Interpelacija proti notranjemu ministru Vinku Gorenaku nima nobene zakonske osnove, je ocenil premier Janez Janša. Glasovanja o tej interpelaciji zato ne pričakuje.

"Ta interpelacija nima nobene zakonske osnove. Interpelacija se po ustavi lahko vloži zoper ministra, ki je kršil ustavo ali zakon. V primeru, ki ga navaja ta interpelacija, se ni zgodilo ne eno ne drugo, zato jaz pričakujem, da po razpravi in pojasnilih, ki bodo dodatno dana, ne bo prišlo niti do glasovanja," je v pričakovanju torkove razprave povedal premier po koncu vrha EU v Bruslju.

PS: Janša ne loči med interpelacijo in ustavno obtožbo

V Pozitivni Sloveniji (PS), kjer so interpelacijo vložili, so nad temi Janševimi izjavami začudeni. Prepričani so, da obstaja dovolj pravnih in dejanskih podlag, da se interpelacija opravi. Poslanka PS Maša Kociper pa se obenem sprašuje, ali Janša ne ločuje med institutoma interpelacije in ustavne obtožbe. Pri ustavni obtožbi gre namreč za kršitev zakona in ustave, medtem ko se pri interpelaciji razpravlja o delu in politični odgovornosti ministra ali vlade, je poudarila.

Spomnila je, da "čudežno izginuli podpisi še vedno niso najdeni in da te skrivnosti očitno nikoli ne bomo razrešili". Samo prisebnosti opozicije in reakciji predlagateljev interpelacije se gre zahvaliti, da ta poskus kršitve pravice do referendumske pobude ni bil uresničen, je dodala.

Prav tako se v PS po njenih besedah sprašujejo, "ali v duhu varčevanja v Sloveniji sploh potrebujemo institucije, kot so državni zbor, ustavno sodišče in navadna sodišča, ko pa lahko kar predsednik vlade sam odloča o utemeljenosti posameznih obtožb".

PS Gorenaku očita odgovornost za izginule podpise pod referendumsko pobudo o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, podprla pa jo je tudi SD. Koalicijske stranke pa menijo, da je treba počakati na izsledke preiskav državnih organov. Zaplet s podpisi so namreč pod drobnogled vzeli policija, upravna inšpekcija, Komisija za preprečevanje korupcije in informacijski pooblaščenec.

Policija in protikorupcijska komisija z delom še nista zaključila. Informacijski pooblaščenec v inšpekcijskem nadzoru ni mogel ugotoviti vzroka za izginule podpise, kot tudi ne, ali so podpisi izginili namenoma. Inšpektorat za javno upravo pa je ugotovil nekatere kršitve uredbe o upravnem poslovanju in navodil o upravljanju z dokumentarnim gradivom na notranjem ministrstvu.