Študijo o pripravljenosti in predlogih za razvoj slovenske vojske je izdelala skupina strokovnjakov Pentagona pod vodstvom generalmajorja Josepha Garetta, ki je sodeloval na srečanju med Janšo in Cohenom. "Namen obiska ZDA je bil predvsem seznaniti ameriško stran z napredkom pri prevzemanja NATO standardov. Pretekli teden smo v Bruslju kot prva kandidatka za naslednji krog širitve predali akcijski načrt za vključitev v NATO. V tem načrtu so bile v veliki meri upoštevane usmeritve študije generala Garetta. Nekaj teh ključnih ugotovitev pa je že doživelo realizacijo. Ena od ugotovitev je, da Sloveniji manjkajo strateški dokumenti s področja nacionalne varnosti in obrambe. Vlada je avgusta in septembra sprejela oba ključna dokumenta, tako strategijo nacionalne varnosti in obrambno strategijo, s tem je ena od pripomb v tem času postala preteklost," je dejal Janša in nadaljeval, da se eden najbolj ključnih nasvetov nanaša na samo reformo slovenske vojske.
Predlagano je prestrukturiranje na način, da bo slovenska vojska lahko zadostila dvema kriterijema. Prvi je nacionalna obramba ozemlja, na drugem mestu pa sposobnost za sodelovanje v operacijah zveze NATO. "V obrambni strategiji je prvič postavka, da je naš cilj ukinitev splošne vojaške obveznosti in nadomestitev naborniške vojske s profesionalno armado v kombinaciji s prostovoljno rezervo. Taka je tudi rdeča nit študije, ki jo lahko razdelimo v dva dela. V prvem so predlogi iz programa Partnerstva za mir, ki predstavljajo formalne pogoje članstva v NATO. Drugi del so konkretni predlogi v zvezi z reformo obrambnega sistema in slovenske vojske. Eden od predlogov, ki verjetno ne bo nikoli izveden, je, da bi celotno vojaško usposabljanje v Sloveniji izvajali na enem mestu," je dejal Janša.
ZDA vidijo v nadaljnji širitvi zveze NATO dejavnik stabilnosti, ki bo vplival na večjo varnost v Evropi, še posebej JV Evropi. Slovenski obrambni minister je omenil tudi pomoč ZDA slovenski vojski, ki bo v fiskalnem letu 2001 znašala štiri milijone dolarjev, predvsem za usposabljanje naših častnikov, in dodal, da se je od leta 1993 oziroma začetka izvajanja programa pomoči ameriške vojske slovenski doslej izšolalo 320 slovenskih častnikov. Na vprašanje, kje vidijo ZDA slovenski prispevek k zvezi NATO, pa je Janša odgovoril, da bo Slovenija v skupnih operacijah zveze sodelovala z lahko pehotno brigado, z vsemi podpornimi enotami, kot so helikopterji in ostala logistika. Ta brigada naj bi štela 3.000 mož in dokončno zaživela najkasneje do leta 2003, čeprav zametki te brigade že obstajajo med poklicnim kadrom slovenske vojske.
