Spor se je začel, ko se je novi upravni odbor odločil, da stvari na Arnesu spravi v red. Prevetriti so želeli predvsem to, kdo in kako lahko brezplačno preko Arnesa dostopa do interneta. Od leta 1992 do danes se je namreč doslej nabralo kar 35.000 uporabnikov, kar naj bi bilo za akademsko mrežo občutno preveč. Preko njega v splet sedaj poleg akademikov, študentov, šolnikov, raziskovalcev in tistih, ki jim je ARNES namenjen, vstopajo tudi drugi, do nedavnega tudi velika podjetja in politične stranke.
Konec lanskega leta je zato Bajukova vlada s Telekomom podpisala pogodbo o najemu vodov za skoraj 1800 zavodov za 390 milijonov tolarjev letnega pavšala, ne glede na uporabo interneta. Z zavezo za pet let naj bi vsako leto privarčevali skoraj dve milijardi.
Bonač je vseskozi nasprotoval pogodbi in ravno zaradi tega ni upošteval navodil upravnega odbora niti navodil vlade.
Dno naj bi loncu izbila zadnja Bonačeva poteza. Zavrnil naj bi namreč ponudbo Telekoma, da uporabnikom Arnesa omogoča najcenejši dostop do spleta, več kot polovico cenejši od tega, ki ga ponujajo doslej. In to kljub temu, da bi Telekom izterjavo dolgov, kar sicer ni v navadi, prevzel na svoja pleča.
