V globalnem konkurenčnem boju bo združena Evropa močnejša in Slovenija bo nedvomno med prvimi novimi članicami unije, je bil prepričan vodja delegacije komisije Eric van der Linden. Na to kaže tudi dejstvo, da je Slovenija v pristopnih pogajanjih dosegla velik napredek in kot prva kandidatka zaprla poglavje okolja, je spomnil John Christer Ahlander, veleposlanik trenutno predsedujoče EU Švedske v Sloveniji, in še menil, da je takšen napredek v pogajanjih tudi svojevrsten pritisk za določitev natančnejšega urnika širitve.
"Upam, da bo do širitve prišlo kmalu, čeprav nisem čisto prepričan," pa je med drugim dejal slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je sicer menil, da je članstvo v EU neizbežno, saj je v vključevanje Slovenija vložila veliko političnega kapitala. Dileme, kot je dejal, namreč povzroča okolje, v katerega se bo Slovenija vključila. Predvsem zato, ker se bo zaradi bodoče razširjene sestave notranje preuredila, pri čemer pa razprave o novi podobi še potekajo in se gibljejo med federacijo držav in ohranitvijo nacionalnih držav, je menil Rupel. Nedvomno pa je, da bo tudi v novi Evropi potrebno sklepanje koalicij, pri čemer bo najpomembnejša koalicija velikih držav. Slovenija z vključevanjem po ministrovih besedah nima težav, in sprejema zahteve in pravila EU, jasno pa mu ni, zakaj bi morala sprejemati tudi omejitve, predvsem pri prostem pretoku delovne sile. Razloga za takšno omejitev ni, saj je v nasprotju z temeljjinmi načeli EU, je poudaril Rupel.
Tako zunanji minister kot tudi minister za evropske zadeve Igor Bavčar sta med osrednje razloge za članstvo Slovenije v EU postavila varnostno-obrambne. Ti razlogi so bistveni za članstvo v EU že celo desetletje, vse od slovenske samosvojitve, je poudaril Bavčar in menil, da bo tudi v gospodarskem smislu članstvo v EU Sloveniji dalo novo kvaliteto, hkrati pa bo odgovor na globalizacijo. "Za majhne države je smiselno vključevanje v regionalne integracije, saj jih obenem ščiti pred negativnimi učinki globalizacije," je opozoril minister, po čigar besedah je Slovenija sicer vedno bila del Evrope in bo s članstvom v EU to le formalizirala, narodno identiteto in državnost, pridobljeno z osamosvojitvijo, pa še utrdila. In sklenil, da bo članstvo v uniji Sloveniji tudi omogočilo, da se EU ne le prilagaja, ampak jo tudi sooblikuje.
In če Slovenija vstopi v EU, se mora tega tudi aktivno lotiti, je ob razlagi svojih pogledov na varnostno in obrambno dimenzijo slovenskega članstva v EU menil poslanec v državnem zboru Zmago Jelinčič. Slovenija bo morala pri načrtovanju in vodenju sodelovati, ne le izvajati akcij, je poudaril in naštel vrsto nalog, ki se jih mora država na varnostno-obrambnem področju še lotiti, med drugim urediti finance in kadrovsko politiko. Jelinčič pogreša tudi trezen politične pristop, usklajeno nastopanje v tujini, večjo težo parlamenta. Prednosti Slovenije pa so po poslančevi oceni njena umeščenost v regiji ter poznavanje zgodovine in mentalitete, kar bi država prav tako morala izkoristiti.
Po besedah rektorja ljubljanske univerze Jožeta Mencingerja pa je osnovni problem širitve velika asimetrija
