Cukjati: Resnično gre za zelo strokovna vprašanja, v katerih pa stroka ni bila upoštevana. Gre tudi za moralna vprašanja ter za vrednotenje posameznih dejanj in odločitev. Državni zbor je bil razdeljen na dve polovici, v katerih se stvari niso razjasnile, zato menim, da je dobro, da kot arbiter odloči javnost.
Prej ste rekli, da stroka ni bila dovolj upoštevana pri tem. Mislite, da je javnost dovolj strokovna, da o tem odloča?
Cukjati: Upamo, da bo javnost v tem času, v tem mesecu primerno obveščena in soočena z različnimi stališči ter bo tudi znala oceniti. Nenazadnje je ojvidska konvencija zahtevala, da kadar zakonodajalec naleti na moralna ali etična vprašanja, naj najprej poišče široko podporo javnosti.
Gospod Keber, zakaj vlada vztraja pri noveli?
Keber: Najprej iz formalnih razlogov, saj gre za vladin predlog, ki ga je parlament potrdil, zakone pa je treba spoštovati. Vsebinski razlog je seveda mnogo globlji. Stari zakon je po naši presoji diskriminiral majhno število samskih žensk in ob mnenju stroke postavil samskost kot kriterij, da taka ženska nima pravice do pomoči, ki jo je znanost uvedla in jo je po principu znanosti nudila vsemu človeštvu, torej vsem državljanom. Menimo, da izločiti, pa čeprav majhno skupino žensk iz teh postopkov po načelu samskosti ni strokoven odgovor na to vprašanje, vsekakor pa to ni strokovno-medicinski odgovor na to vprašanje.
Zakaj dopuščate umetno oploditev ženskam, ki živijo v skupnosti z neplodnim moškim, umetni oploditvi samskih žensk pa nasprotujete?
Cukjati: Svoje stališče smo argumentirali predvsem z interesom pravic otroka. Vsekakor je interes samske ženske po materinstvu zelo lep, plemenit in spoštovanja vreden. Vendar je tu še nekdo drug, ki ni igračka, ki je oseba, ki potrebuje zaščito. Država pa je tista, ki je prva, ki mora zaščititi tistega, ki nima nobene zaščite, torej nebogljeno bitje. Vsa zdravniška stroka se je tako kot opozicija postavila na stran otrokovih pravic. Dilema je v dveh legitimnih pravicah
