Jazbec: Luknja v bankah verjetno ne presega štirih milijard evrov

Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je v današnjem pogovoru za avstrijske novinarje ocenil, da obseg slabih posojil v slovenskih bankah ne presega štirih milijard evrov.

Jazbec je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA povedal, da je obseg slabih posojil v slovenskem bančnem sistemu po podatkih Banke Slovenije pri 7,9 milijarde evrov, za 40 odstotkov te vsote pa so banke že oblikovale rezervacije.

"Obstaja torej luknja v višini štirih milijard evrov in s strokovnjaki pregledujemo knjige, da bi določili, če gre res za slaba posojila," je pojasnil guverner in tako omenjene štiri milijarde evrov označil za neke vrste "naravno mejo" pri obremenitvenih testih in skrbnih pregledih, ki jih v bankah izvajajo tri mednarodne družbe – Oliver Wyman, Deloitte in Ernst & Young.

Jazbec je v primeru, da predvidena proračunska sredstva v višini 1,2 milijarde evrov za dokapitalizacijo bank ne bodo zadostovala, znova izrazil večjo naklonjenost rešitvi, da skuša Slovenija manjkajoča sredstva zbrati na trgu.

Kaj pa mednarodna pomoč?

Na vprašanje, če ne bi bilo bolj smiselno zaprositi za sredstva iz stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM), za katera je obrestna mera bistveno nižja kot na trgu, pa je Jazbec odgovoril: "Moramo se vprašati, če se bolj ne izplača zdaj plačati nekaj več ... v primerjavi z vsemi žrtvami, ki bi jih zahteval program pomoči." Ob tem je spomnil na padanje zahtevane donosnosti za Slovenijo v zadnjem času.

Slovenija namreč po njegovih besedah v primeru programa pomoči iz ESM lahko pričakuje posebno dieto. Ob tem je znova uporabil primerjavo med dvema vrstama shujševalne diete.

"Če je nekdo prekomerno težak, lahko je enako še naprej, a se ob tem več ukvarja s športom. Lahko pa jé manj in mora ob tem paziti, da se ne izstrada," je dejal in dodal, da so mednarodni programi pomoči bolj podobni drugemu tipu diete.

Jazbec je tudi avstrijskim novinarjem povedal, da bo za Slovenijo ključno, kako se bodo v prihodnjih tednih izvajali reformni ukrepi. Glede stalnih političnih preigravanj glede tega, kdo je kriv za nastale razmere, pa je opozoril: "Nekdo je v hiši sprožil požar, mi pa še kar naprej iščemo krivca, namesto da bi gasili."

Sanacija bank je po guvernerjevih besedah nujni, a še ne zadostni pogoj za izhod iz krize. Ključno se mu tako na primer zdi zmanjšanje vloge države v gospodarstvu, pri čemer pa se ne zavzema za hitro privatizacijo počez, saj bi bila ta obsojena na propad in bi v tem primeru prišlo do razprodaje.