Je varčevanje za starost postalo že nujnost?

Silva Rodman se je upokojila pred šestimi leti. Od takrat dobiva rento, dodatek k pokojnini, ki ji pride prav, pove, ima ga za priboljšek. Zaposlena je bila v enem od javnih podjetij, v katerem je bila vodja finančno računovodskega servisa. Imela je to srečo, da jo je v dodatno pokojninsko zavarovanje vključil delodajalec in zanjo vplačeval najprej 40, postopoma 60 evrov. Varčevala pa je tudi sama, pravi. Mesečno 100 evrov. 

V 17 letih varčevanja se je na njenem pokojninskem računu nabralo približno 30.000 evrov. Do konca življenja bo dobivala rento v višini 105 evrov na mesec, z njeno višino pa je, poudarja, zadovoljna. 

V Sloveniji je bilo konec lanskega leta v dodatno pokojninsko zavarovanje vključenih 627.538 zavarovancev oziroma 63,2 odstotka zavarovancev obveznega pokojninskega zavarovanja. Je pa imelo v zadržanju ali v mirovanju sredstva 219.818 ljudi. 

Večina tistih, ki varčujejo za starost, je vključenih v dodatno pokojninsko zavarovanje prek delodajalca, le 21.176 zavarovancev oziroma približno 3,4 odstotka je takih, ki varčujejo brez pomoči delodajalca.

Med podjetji, ki vplačujejo premije za svoje zaposlene, je družba Niko Železniki, ki izdeluje velikoserijske kovinske izdelke, med drugim za pisarne, lesno in avtomobilsko industrijo. Po besedah direktorja Rada Čulibrka zaposlenim, ki jih je 220, plačujejo 55 evrov na mesec oziroma 660 evrov na leto. So tudi taki, ki bi raje kot to dobili višjo plačo, a direktor Čulibrk je prepričan, da ti v pokoju standard ne sme preveč pasti in da si na boljšem, če ti poštar, kot pravi, prinese pokojnino dvakrat, eno od Zpiza in eno od pokojninske družbe. "General mora za svojo vojsko poskrbeti tudi po tem, ko so enkrat stari."  Sicer pa se lahko vsak zaposleni, pravi, odloči sam, ali bo k znesku, ki ga prispeva podjetje, še kaj dodal. 

Med zaposlenimi v Niko Železniki, ki poleg delodajalca plačujejo premijo tudi sami, je Vladimir Jović, po poklicu strojni tehnik. K 55 evrom premije, kolikor prispeva podjetje, doda 33 evrov. Kot pravi, ni računal, koliko rente bo dobil. "Bo pa v redu, če bo 100 evrov na mesec več."

Očitno o varčevanju za starost razmišljajo tudi mladi, čeprav je zanje upokojitev še precej oddaljena. 27 letni Christjan Mastnak dela v zavodu Simbioza, kjer uvaja starejše v svet računalništva. Ne varčuje v okviru dodatnega pokojninskega zavarovanja oziroma v pokojninskih skladih, kar država vzpodbuja z davčnimi olajšavami, ampak zaupa svoji presoji, in denar, razlaga, vlaga v naložbene sklade. Danes kolikor lahko, od 50 do 100 evrov, v prihodnje namerava za to nameniti 300 evrov na mesec. "V roku dvajsetih let pričakujem in upam, da vsaj nekih sto tisoč evrov se bo nabralo čez to obdobje varčevanja in vlaganja, kar bi znatno povečalo mojo kvaliteto življenja v pokoju."

Največ rent danes izplačuje Modra zavarovalnica, ki sicer med pokojninskimi upravljavci, nad katerimi bdi država, izstopa po tem, da so vanjo vključeni vsi javni uslužbenci. Po besedah Boštjana Vovka, člana uprave Modre zavarovalnice, trenutno izplačujejo rento 57.000 ljudem. Povprečna pospešena renta, ki jo izbere največ varčevalcev, pri tej zavarovalnici znaša približno 113 evrov na mesec, po izteku pospešenega obdobja oziroma jamstva pa približno 32 evrov na četrtletje.

Modra zavarovalnica izstopa tudi po dobičku. Lani ga je imela približno 19 milijonov evrov, večino iz poslov z dodatnim pokojninskim zavarovanjem.

Skupno je pri nas osem upravljavcev pokojninskih skladov, v njih pa je bilo konec lanskega leta 3,72 milijarde evrov.