Američan Jimi Hendrix, ki je bil po eni od babic tudi indijanske krvi, je umrl 27.11.1970, star komaj 27 let. Letos bi bil star šestdeset let. Umrl je v svoji postelji v Londonu, v kateri naj bi se zadušil zaradi bruhanja, ki ga je povzročila mešanica vina in uspavalnih tablet. Čeprav je najprej zaslovel v razuzdanem Londonu v šestdesetih letih, bodo doslej največjo razstavo o Jimiju ob njegovem šestdesetem rojstnem dnevu pripravili v Parizu. To je prva razstava izven ZDA, ki vsebuje tudi Hendrixove najljubše predmete iz otroštva.
V britansko prestolnico je prišel štiri leta pred smrtjo, s seboj pa je prinesel vse, kar je posedoval: kitaro in nekaj oblačil. V času, ko so številne ženske sežigale svoje modrce, je Hendrix zaslovel s sežiganjem svoje kitare. Bil je eden najboljših kitaristov sveta, ki je o svoji glasbi dejal, da je “njegov osebni dnevnik” - sproščanje njegovih notranjih čustev, agresivnosti, nežnosti, simpatij, vsega…
Tudi ostanke njegove kitare fender stratocaster, ki jo je razbil in požgal na kalifornijskem rock festivalu leta 1967, so vključili v pariško trimesečno razstavo. Razstavljene so tudi risbe, ki jih je risal v fantovskih letih, saj je bil izjemno nadarjeni risar, družinske fotografije, njegov gramofon in njegova najstniška zbirka plošč, med katerimi so plošče Hendrixovih vzornikov kot so Count Basie, Duke Ellington in Muddy Waters ter ameriški kitarist Robert Johnson, katerega tragično usodo je Jimi nehote posnemal. Neustavljivi ženskar in pivec Johnson je umrl zaradi zastrupitve pri – prav tako – 27 letih. Razstavljen je tudi dnevnik Hendrixovega koncertriranja – v štirih letih je nastopil na neverjetnih 530 koncertih.
Ni naključje, da bo razstava v Parizu, saj je bil francoski rock zvezdnik Johnny Halliday tisti, ki je odkril Hendrixa kot 23-letnega fanta iz Amerike, ki je igral kitaro v londonskem klubu Blaises in ga na kraju samem takoj najel kot ogrevalca za serijo svojih koncertov v Franciji.
To je označilo rojstvo skupine The Jimi Hendrix Experience, v kateri sta se Hendrixu pridružila basist Noel Redding in bobnar Mitch Mitchell.
Najbolj ganljiv utrinek z razstave je ljubezenska pesem, ki jo je napisal na zadnjo stran ostankov omenjene kitare. Končuje se z besedami: “Moja draga kitara, počivaj v miru, prosim. Amen.”
Čeprav je v zelo kratkem življenju, ki mu je bil odmerjen, ljubil veliko žensk, je njegova prva ljubezen bila in ostala: kitara.
