Pahor v Zagrebu: Bili so veliki premiki v zadnjih letih

Predsednika Hrvaške in Slovenije Ivo Josipović in Borut Pahor sta danes v Zagrebu podpisala skupno deklaracijo, s katero sta se zavezala h krepitvi prijateljskih odnosov med državama in narodoma na vseh področjih družbenega in političnega življenja.

V izjavi po srečanju predsednikov je Josipović poudaril, da je Pahorjev obisk uokviril reševanje vseh odprtih vprašanj med državama, krepitev gospodarskega sodelovanja in skupno prihodnost v Evropski uniji. "Nedvomno sta Hrvaška in Slovenija tako politično kot gospodarsko usmerjeni druga k drugi," je poudaril.

Kot je dejal, imata državi "skupno prihodnost v EU" in v tej prihodnosti tudi določene skupne interese. V okviru regije je Josipović ob tem kot zanimivo izpostavil Jadransko-jonsko pobudo, v kateri bosta imeli Slovenija in Hrvaška "pomembne interese". Spomnil je tudi, da Ljubljana in Zagreb podpirata članstvo vseh držav regije v EU.

"Bili so veliki premiki v zadnjih letih"

Slovenski predsednik Pahor je poudaril, da sta državi po dveh desetletjih reševanja težkih odprtih vprašanj vendarle prišli do rešitev in sta iz običajnega sosedstva prešli v dobro sosedstvo in v prijateljske odnose. "Bili so veliki premiki v zadnjih letih," je menil. "Danes mineva moj obisk ne le v znamenju dobrega sosedstva, ki je posledica urejanja težkih vprašanj, ki so dve desetletji bremenila odnose med državama in narodoma, ampak tudi v atmosferi iskrenega prijateljstva in kontekstu skupne evropske prihodnosti," je še dejal Pahor. Spomnil je, da je njegov tokratni obisk prvi uradni obisk kakega slovenskega predsednika v Zagrebu od leta 2009.

"Danes sva se pogovarjala tudi o nadaljevanju urejanja problema Ljubljanske banke in ugotovila sva, da lahko pozoveva obe vladi, naj ga čim prej dokončno uredita," je glede spora o LB dejal Pahor. Kot je dodal, Slovenija pričakuje, da bo Hrvaška izpolnila obveznosti iz memoranduma, podpisanega marca na Mokricah.

Ali Hrvaška spoštuje memorandum?

Slovenske novinarje je zanimalo, ali Hrvaška sploh spoštuje omenjeni memorandum, glede na to, da se nadaljujejo tožbe proti slovenskim bankam pred hrvaškimi sodišči, ki so bile sicer ovira pri ratifikaciji hrvaške pristopne pogodbe v slovenskem parlamentu.

"Hrvaška priznava sporazum in ravna v skladu s tem. Obe vladi intenzivno delata na tem," je odgovoril Josipović. Pojasnil je, da sta ju zunanja ministra obeh držav Vesna Pusić in Karl Erjavec danes obvestila, da se bosta osredotočila na posredovanje banke za mednarodne poravnave v Baslu v sporu, kot to določa memorandumom.

Slovenski predsednik je ocenil, da je posledica urejanja odnosov med državama in ustvarjanja prijateljskega ozračja tudi večji obseg slovenskih investicij na Hrvaškem v minulem letu.

Kako pa se bomo izvlekli iz krize?

Na novinarsko vprašanje, kje predsednika vidita rešitev svojih držav iz globoke gospodarske krize, je Pahor spomnil na prioritetna cilja slovenske vlade – uravnoteženje javnih financ in spodbujanje gospodarske rasti – ter izpostavil privatizacijo oziroma bistveno večje odpiranje slovenskega poslovnega prostora za tuje naložbe. To lahko pomeni tudi boljše možnosti za hrvaške naložbe v Sloveniji, če bodo tako ocenili hrvaški poslovneži, je dejal.

"Ta kriza je globalna in globoka, sicer pa sva s predsednikom odkrito povedala, da je za vrsto težav kriva sama politika in da jih deloma sama politika v obeh državah lahko reši," je še poudaril slovenski predsednik.

"Pričakujem in si želim, da se v Sloveniji odločitve, ki so zelo pomembne, zlasti tiste, ki zahtevajo dvotretjinsko večino, ne bi odlagale, ampak da bi jih bila slovenska politika sposobna čim prej sprejeti in prevzeti zanje odgovornost," je še dejal.

"Kot predsednik ocenjujem, da imamo omejen čas, ko se moramo dokazati, da smo sposobni sprejemati odločitve. Potem bo tudi bistveno olajšano delo Evropske komisije, ki bo ocenjevala napore slovenske vlade in države, da se sami izkopljemo iz krize," je sklenil.

Josipović pa je poudaril, da bosta državi morali sprejeti koncept "pametnega gospodarstva" in izkoristiti skupne prednosti, zlasti pri skupnih nastopih na tretjih trgih.