Slovenska podjetja so torej lahko uspešna povsod tam, kjer bi se sodelovanja z jugoslovanskimi podjetji lotila s skupno proizvodnjo in tehnologijo oz. s skupnimi projekti. Slovenska podjetja pa imajo pri tem še to prednost, da jugoslovanski trg poznajo in da so dovolj blizu. "Če tega ne bodo takoj izkoristila, bodo prišli drugi," je poudarila Lukičeva in dodala, da je trenutno največja ovira poslovanju med državama režim vizumov, ki omejuje prost pretok ljudi med državama. Hrvaške vizume je namreč zelo težko dobiti, potovanje čez Madžarsko pa je precej bolj naporno. Izkoristili pa bi morali tudi avtocesto Zagreb - Beograd, ki je zdaj praktično prazna.
V ZRJ naj bi se kmalu spremenilo okoli 250 zakonov, ki bodo vzpostavili popolnoma nove pogoje za poslovanje tako za domača kot tudi tuja podjetja. Prišlo bo do liberalizacije na mnogih področjih, vendar pa bosta morali državi za tesnejše gospodarsko sodelovanje podpisati tudi razne sporazume, kot sta sporazum o zaščiti investicij in prosti trgovini. Prav tako bi lahko državi tesneje sodelovali na tretjih trgih oz. državah, predvsem v Rusiji, s katero ima ZRJ podpisan sporazum o prosti trgovini.
Sicer pa so slovenski izdelki kljub sankcijam, ki so imela določen psihološki učinek na jugoslovanske potrošnike, v ZRJ še vedno zanimivi. "Ti psihološki učinki bodo prej ali slej izginili in prevladala bosta kakovost in cena izdelka," je povedala Lukićeva, ki je ob tem dodala, da so odnosi med državama v desetih letih precej oslabeli, vendar pa se niso nikoli popolnoma prekinili. V ZRJ so bili tudi v času napadov zveze NATO navzoči predstavniki slovenskih podjetij, kar je po besedah Lukićeve zelo pomembno. Hkrati pa so ves čas kljub velikim oviram, ki jih je za slovenske izdelke uvedla ZRJ, v državo prihajali slovenski izdelki.
