Med prednostnimi nalogami, ki so vlado vodile pri pripravi letošnjega proračuna, so izobraževanje odraslih in brezposelnih, zvišanje socialnih pomoči, več sredstev bo namenjenih informatizaciji tako družbe kot tudi uprave, vlada pa se je dogovorila tudi o zagotovitvi sredstev za ustanovitev skupnega sklada za tvegane naložbe. Podpore so bili deležni tudi nekateri nujni projekti, ki potekajo znotraj posameznih ministrstev. Tako so ministrstvu za notranje zadeve zagotovili zadostna sredstva za projekt schengenske meje, ministrstvo za obrambo bo dobilo sredstva za začetek oblikovanja bataljona, ki ga potrebujemo pri vstopu v zvezo NATO, več sredstev jim je uspelo zagotoviti tudi za kmete, čeprav ostajajo sredstva ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na približno lanski ravni.
Čeprav bo predlogu proračuna priložen program prodaje stvarnega in finančnega premoženja države, pa bo izkupiček iz prodaje namenjen za zmanjševanje javnega dolga in nikakor ne za tekočo porabo. Vlada namerava prodati deleže v elektro-distribucijskih podjetjih, Slovenskih železarnah, Telekomu Slovenije, Novi ljubljanski banki, Novi kreditni banki Maribor, Slovenski izvozni družbi, Slovenski investicijski banki, Poštni banki, vodnogospodarskih podjetjih, Družbi za državne ceste, Talumu in deleže v nekaterih manjših podjetjih, denimo v Industriji usnja Vrhnika, Lesonitu in Slovenijavinu. Večinoma je predvideno, da država ne proda vseh svojih delnic v posameznem podjetju. Tako naj bi v elektro-distribucijskih podjetjih ohranila okoli 70-odstotne deleže, v obeh največjih bankah in Telekomu pa eno delnico več kot 50 odstotkov.
