IMF: Slovenija takoj za Grčijo utrpela najhujše posledice krize

Slovenija mora nujno sanirati bančni sektor, hkrati pa mora izboljšati korporativno upravljanje, predvsem v državnih podjetjih, in urediti razmere v podjetniškem sektorju, je dejal vodja misije IMF v Sloveniji Antonio Spilimbergo. Spilimbergo za letos Sloveniji napoveduje 2,6-odstotni padec bruto domačega proizvoda, prihodnje leto pa naj bi se slovensko gospodarstvo skrčilo še za 1,4 odstotka. Spilimbergo ocenjuje, da lahko Slovenija šele leta 2015 pričakuje minimalno rast.

Spilimbergo je še posebej izpostavil vlogo države v gospodarstvu. Povedal je, da je v Sloveniji država v delovanje gospodarstva vpletena na vsiljiv in ne vedno pregleden način. To je treba popraviti, pri tem pa nalogo zapleta državno lastništvo v bankah.

"Ni normalno, da banka upravlja s trgovsko verigo, s pivovarno, dvema, če smo natančni, in posredno s časopisom," je ponazoril. Te povezave je treba po njegovem prepričanju v dobro dolgoročno vzdržnega gospodarstva presekati.

Dokapitalizacija bank nujna

Opozarja, da je dokapitalizacija bank nujna. Slovenija bo morala na podlagi rezultatov stresnih testov in pregleda aktive dokapitalizirati banke. "To je nujno vprašanje, ki ga je treba takoj rešiti," je dejal. "Stresni testi bank res zamujajo, a ključno je, da so opravljeni kakovostno. To ne povečuje tveganja za mednarodno pomoč," meni Spilimbergo, ki letos zadnjič vodi misijo IMF.

Guverner Banke Slovenija Boštjan Jazbec je dejal, da bodo okvire metodologije stresnih testov objavili v prihodnjih dneh. "Še vedno sem prepričan, da lahko sami dokapitaliziramo in saniramo banke," zatrjuje Jazbec.

Spilimbergo meni, da je treba izboljšati korporativno upravljanje, predvsem v državnih podjetjih, in sanirati podjetniški sektor. "Če boste poskušali rešiti samo banke, ne boste dobili stabilne rešitve," je dejal.

Za sanacijo podjetij se mu zdi zelo pomembna tudi prenovljena insolvenčna zakonodaja. Insolvenčni postopki v Sloveniji so po Spilimbergovi oceni predolgi in ne vodijo v potrebno prestrukturiranje podjetij. Zadnji predlogi prenove stečajne zakonodaje so dobri in gredo po njegovem v smer večje zaščite podjetij.

Vodja IMF še dodaja, da podpirajo nepremičninski davek, saj davek morajo plačevati vsi. Davek na nepremičnine ob tem po njegovem prepričanju ne bi smel poznati veliko izjem.

Sedanja pokojninska reforma ni zadostna

Glede javnofinančne politike na splošno je vodja misije IMF povedal, da je treba javne finance postaviti na vzdržno in stabilno pot. Spilimbergo meni, da ima Slovenija še vedno manevrski prostor na strani izdatkov in pri nadaljnji reformi pokojninskega sistema. Na tem zadnjem področju je namreč treba storiti dodatne korake.

S tem v zvezi se je dotaknil tudi predlogov proračunov za 2014 in 2015. Cilji obeh predlogov so po njegovem prepričanju dobri. Ministrstvo za finance, tako Spilimbergo, precej stavi na boj proti sivi ekonomiji, a v misiji IMF menijo, da je treba počakati na učinke.

Triglav bo težave rešil sam

Na strani izdatkov bi Spilimbergo raje kot linearno rezanje porabe videl ciljano znižanje izdatkov. V skladu namreč opažajo, da je drugi model bolj vzdržen. Glede davčne politike je povedal, da se bo raven obdavčitve nekoliko zvišala, v misiji pa verjamejo, da bi bilo treba narediti več pri izdatkih, pri tem pa ne zmanjševati obsega javnih investicij. To pa terja nekatere težke odločitve. Prepričan je tudi, da je za Slovenijo v tem trenutku pomembna privatizacija.

Vodja misije IMF se ni mogel izogniti niti vprašanjem o morebitni potrebi po zunanji pomoči za Slovenijo. Večkrat je izpostavil, da je slovenska trojka oziroma triglav, kot jo je poimenoval (premierka Alenka Bratušek, Jazbec in finančni minister Uroš Čufer), težave odločena rešiti sama.

O prošnji za pomoč tako ni želel govoriti, a daljše trajanje pregledov bank po njegovi oceni ne povečuje verjetnosti tovrstnega scenarija.

Slovenija takoj za Grčijo utrpela najhujše posledice krize

Spilimbergo je spomnil, da je bila Slovenija med tranzicijskim obdobjem zvezda in vzor veliko državam. A včasih ob tem pozabiš narediti domačo nalogo. "Ko pozabiš narediti domačo nalogo in prideš na izpite, nisi pripravljen," je dejal.

Dejstvo, da Slovenija med letoma 1991 in 2008 ni beležila recesije, da je šla skozi relativno gladko tranzicijo in da je med prvimi novimi članicami EU prevzela evro, ji je dalo občutek samozadovoljstva, je povedal.

Slovenija je tako po njegovem takoj za Grčijo utrpela najhujše posledice krize. Na udaru so še posebej mladi, kar bi moralo po mnenju Spilimberga prispevati k pripravljenosti politike za dosego nujnega dogovora.