Kaj je dober finančni nasvet?

Za vsak odgovor boste danes na spletu našli človeka, ki vam bo samozavestno razložil, zakaj je prav njegova izbira najboljša. Problem je, da večina teh ljudi svetuje zastonj vsaj na prvi pogled. Na YouTubu, TikToku, Instagramu in drugih družbenih omrežjih je vse več samooklicanih finančnih strokovnjakov in nekateri so zelo prepričljivi. Imajo drage avtomobile, fotografije z eksotičnih potovanj in grafe, ki kažejo neverjetne donose. Pravijo vam, da banke skrivajo resnico. Da so klasične naložbe prepočasne. Da bodo pravi vlagatelji obogateli zaradi naslednje velike priložnosti, za katero naj bi vedeli samo redki.

Dober finančni nasvet je pogosto precej manj spektakularen od slabega. Morda vam nekdo ne bo rekel, da boste v enem letu podvojili svoj denar. Morda vam bo celo rekel, da ne ve, kaj bo jutri naredila določena delnica, cena zlata ali bitcoin. Za odvetnika bomo plačali, za zobozdravnika bomo plačali, za dobrega mehanika bomo plačali. Morda smo se navadili, da so informacije brezplačne. Toda informacija in nasvet nista isto. Vsak vam lahko pove, da je delnica nekega podjetja v zadnjem letu zrasla za 50 odstotkov. Težje pa je odgovoriti, ali je podjetje pri tej ceni še vedno dobra naložba. Vsak lahko pokaže graf bitcoina. Veliko težje pa je oceniti, koliko tveganja si posameznik lahko privošči in prav tu se začne pravo finančno znanje.  

Prav v tem svetu se je letos zgodil eden najbolj zanimivih slovenskih finančnih uspehov. Ekipa študentov ljubljanske Ekonomske fakultete Aljaž Colnar, Jure Mihelj Nagode, Lars Lenard, Matej Mivšek in Miha Marčun so na prestižnem tekmovanju CFA Institute Research Challenge osvojili tretje mesto na svetu.

Slovenski študenti so se prebili med najboljše finančne ekipe sveta. Na poti do Hongkonga so najprej premagali domačo konkurenco, nato evropsko oziroma regionalno, na koncu pa so se znašli med šestimi najboljšimi ekipami na svetu. Izmed več tisoč sodelujočih študentov z več kot tisoč univerz. Na koncu so osvojili tretje mesto in za Slovenijo je to izjemen uspeh.

Na tekmovanju niso napovedovali, katera delnica bo jutri zrasla. Niso iskali naslednjega bitcoina. Niso stavili na to, katera zgodba bo postala viralna. Delali so nekaj precej bolj zahtevnega. Analizirali so podjetja. Poskušali so ugotoviti, koliko je podjetje dejansko vredno. Kaj ustvarja. Kako posluje. Kje so tveganja in kakšna je konkurenca. Pogovarjali so se z direktorji in upravo in predvsem so ugotavljali, ali je cena, po kateri lahko vlagatelj kupi del podjetja, smiselna. To je bistvena razlika med ugibanjem in analizo. Cena ni vedno enaka vrednosti. Podjetje je lahko odlično, njegova delnica pa predraga.

CFA je med najbolj prepoznavnimi strokovnimi nazivi v svetu investicij in finančne analize. Za nazivom niso samo všečni videoposnetki, dober nastop pred kamero ali nekaj uspešnih stav. Gre za zahteven strokovni proces in preverjanje znanja s področij, kot so analiza podjetij, računovodstvo, vrednotenje naložb, upravljanje tveganj in etika. To seveda ne pomeni, da človek s takšnim nazivom vedno ve, kaj se bo zgodilo na trgu. Tega ne ve nihče. Pomeni pa, da razume, kako pristopiti k analizi. Kako postaviti vprašanja.

Slovenci tradicionalno precej denarja držimo na računih. Del denarja usmerjamo v nepremičnine. Ko se pojavi nova velika zgodba, pa smo lahko zelo hitro pripravljeni tvegati. Tako je bilo s kriptovalutami. Tako se danes dogaja z umetno inteligenco. Vsaka velika zgodba prinese tudi množico ljudi, ki želijo na njej zaslužiti. Včasih z dobrimi naložbami in prav zato postaja vprašanje finančne pismenosti vse pomembnejše.

Povprečen človek ne more sam vsak dan analizirati desetine podjetij. Ne more spremljati vseh trgov. Ne more vedeti, kaj se dogaja v vseh panogah. Toda to tudi ni potrebno. Pomembneje je, da zna prepoznati razliko med analizo in promocijo. Med človekom, ki vam nekaj prodaja, in človekom, ki vam svetuje.

Uspeh Aljaža Colnarja, Jureta Mihelj Nagodeta, Larsa Lenarda, Mateja Mivška in Mihe Marčuna v Hongkongu je zato več kot le lep uspeh slovenske univerze. Pokazal je, da imamo v Sloveniji mlade ljudi, ki lahko v svetu financ tekmujejo z najboljšimi. Znajo analizirati podjetja. Znajo vrednotiti. Znajo svoje ugotovitve zagovarjati pred strokovnjaki in znajo tekmovati na svetovnem odru.

Pot do Hongkonga se ni začela z letalsko karto. Začela se je doma z vrednotenjem slovenskega podjetja Salus. Tekmovanje, ki ga organizira CFA Institute, je v bistvu simulacija resničnega dela profesionalnega analitika na kapitalskih trgih. Študenti ne rešujejo klasičnih izpitnih nalog. Dobijo podjetje, ki ga morajo analizirati skoraj tako, kot bi ga analizirali analitiki velikih investicijskih bank ali investicijskih skladov.

Njihova naloga je razumeti poslovanje podjetja, pregledati njegove računovodske izkaze, analizirati panogo, konkurenco in tveganja, oceniti prihodnje denarne tokove ter na koncu odgovoriti na eno temeljnih vprašanj kapitalskih trgov, koliko je podjetje oziroma njegova delnica zares vredna?

Vrednotenje podjetja je proces, pri katerem ni dovolj pogledati samo, koliko podjetje zasluži danes. Analitik mora poskusiti oceniti, koliko bo podjetje ustvarilo v prihodnosti. Delnica lahko na borzi raste, ker jo kupuje veliko ljudi. Lahko pada, ker so vlagatelji prestrašeni. Toda profesionalni analitik mora poskusiti odgovoriti na drugo vprašanje, koliko je podjetje dejansko vredno glede na poslovanje, prihodnje denarne tokove in tveganja?

Ekipa ljubljanske Ekonomske fakultete je najprej premagala konkurenco v Sloveniji. Nato se je prebila skozi subregionalni del tekmovanja, regionalni polfinale in regionalni finale. Na koncu je ostalo samo šest ekip na svetu. Dve iz Kitajske, po ena iz Kanade, Združenih držav Amerike, Jordanije in Slovenije. Letošnje tekmovanje je združilo več kot 8.000 študentov iz več kot 1.100 univerz. Zmagala je Univerza Waterloo iz Kanade. Slovenska ekipa Univerze v Ljubljani pa je osvojila tretje mesto. To je dosežek, ki ga je težko prevesti v eno samo številko.