Kako je imeti sedem oziroma pet otrok?

Simone in Matjaža Kosija se morda spomnite po posnetku Kam gre beli zajček?, ki je pred več kot desetletjem nasmejal mnoge. Takrat zakonca Kosi še nista imela otrok, sta pa vedela, da si želita veliko družino. Simona pravi, da je imela v mislih tri otroke, a je potem prišel še četrti in nato še peti. Neža bo čez nekaj dni stara 12 let, Tobija na isti dan 11, Izak jih ima šest, Rafael pet, Krištof je star leto dni. 

V družini Perak Bosančić je sedem otrok starih od enega do enajst let. Danijela je prvih šest rodila enega za drugim, z le enim letom razlike med vsakim otrokom. Ko sta z možem mislila, da otrok ne bosta več imela, je lani prijokal še Adrian Nikola. "Zdaj vidim, da je ravno ta sestavljanka manjkala," pravi Danijela. Medtem, ko njen partner dela, ona skrbi za družino. Dnevi so dinamični. Pralni stroj dela vsak dan, posode je, pripoveduje, ogromno. Tu se še obiski zdravnikov, roditeljski sestanki, popoldanske aktivnosti. Pri sedmih otrocih je obveznosti toliko, da si je brez koledarja težko vse zapomniti, pripoveduje. Ne skriva, da je naporno, a jo vloga mame sedmih otrok izpolnjuje: "Družina mi pomeni vse, brez nje ne znam funkcionirati. Za njo sem se dala cela." 

S Kosijevimi v družinski hiši živi tudi Matjaževa mama, 75-letna gospa Minka. Pravi, da je v hiši veliko življenja, da jo otroci ohranjajo gibljivo: "Če jih ne bi bilo, bi s to svojo hrbtenico ležala v postelji."  Veliko jim pomaga tako, da popazi na najmlajšega Krištofa, da pomaga pri gospodinjskih opravilih, pred prazniki je spekla odlično orehovo potico, ki je bila na tekmovanju v njenem okolišu izbrana za drugo najboljšo. A v tako številčni skupnosti se zgodijo tudi nesoglasja, ki so v resnici sestavni del družinskega vsakdana in zakona, pripovedujeta Simona in Matjaž. Odprto govorita o tem, da obiskujeta zakonsko skupino: "Že deset let se mesečno srečujemo pari in je veliko lažje, ko vidiš, da se tudi drugi soočajo s podobnimi težavami."  Iskreno pripovedujeta tudi o tem, s kakšnimi opazkami na račun števila otrok se srečujeta. Simona pravi, da pogosto sliši, da ima veliko otrok zaradi socialne podpore, a da je takšne besede, ki so povsem neprimerne, celo zlonamerne, ne prizadanejo več. "Ljudje ne vedo, da sva oba zaposlena,"  pravi. Očitajo jima tudi, da svoje otroke prekomerno izpostavljata, ker sta aktivna na družbenih omrežjih in ker tam pogosto delita družinski utrip. Kosijeva odgovarjata, da javnost nagovarjata odgovorno. Ponosna sta, da govorita tudi o vsebinah, ki v katoliških skupnostih še vedno veljajo za tabu, denimo o spolnosti. In o tem, da imeti veliko družino morda danes še lažje kot nekoč, ko je bilo takšnih družin bistveno več. 

Tudi v družini Perak Bosančić so prazniki čas, ko so končno lahko vsi skupaj. Da se umirijo od napornega vsakdana. V družini negujejo dve veroizpovedi, pravoslavno in katoliško. Želita si, pravi Danijela, da bi otroci odraščali v raznolikosti, da bi jo spoštovali in negovali.