Slovenska politična scena se te dni vrti okoli več ključnih dogodkov, ki so bili tema podrobne analize kolega Anžeta Božiča, ki od blizu spremlja dogajanje na političnem prizorišču, in urednika ter političnega komentatorja Antišo Korljana.
Anže Božič je ocenil, da je kampanja pred referendumom o prostovoljnem končanju življenja drugačna od prejšnjih, saj gre za zelo intimno odločitev posameznika. Kljub temu so se stranke pozicionirale v tradicionalne leve in desne bloke, kar kaže na ohranjanje političnih delitev, čeprav so se tokrat akterji zavedali občutljivosti teme in temu primerno prilagodili svoje komunikacije.
Antiša Korljan je izrazil presenečenje nad tem, kar je označil kot "oddaljenost oziroma odsotnost stika z resnico" pri nasprotnikih zakonske ureditve, še posebej pri Alešu Primcu. Korljan poudarja, da je Primčeva predstavitev prihodnosti alarmantna in napačna, saj predlaga scenarij, v katerem bi zdravniki namesto zdravljenja menda 'usmrtili' paciente, kar je daleč od bistva novega zakonskega predloga. "To je močno, močno intimna odločitev vsakega od volilcev, ki se bo res odločal kot mu veleva vest," je dodal Korljan. Takšne manipulacije so lahko zelo škodljive v javni debati, saj zamegljujejo dejstva in zavajajo volivce, pravi.
Glede volilne udeležbe na referendumu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja Božič navaja, da se iz zgodnjih podatkov predčasnega glasovanja, kjer se ga je udeležilo več kot trideset tisoč ljudi, ne da sklepati na končno udeležbo. Ta številka je višja od zadnjega referenduma o kulturnih dodatkih, a nižja od posvetovalnega referenduma o isti temi pred letom in pol, ki je bil povezan z evropskimi volitvami. Kljub temu meni, da bo kvorum najverjetneje dosežen, kar dokazujejo pretekle volitve z nižjo udeležbo, ki so kvorum dosegle. Referendumska udeležba, ki bo odločilna v nedeljo, bo močno odvisna od mobilizacije volilcev, meni.
Če vladajoča koalicija izgubi še en referendum, bi to po Božičevem mnenju lahko odprlo vrata nasprotnikom, da s pomočjo referendumov rušijo vso pomembnejšo zakonodajo do konca mandata. To bi pomenilo paralizo vlade in preprečitev sprejemanja resnih reform. Korljan se s to oceno strinja, vendar dodaja, da vladi z marcem, ko so napovedane volitve, verjetno zmanjkuje časa za sprejemanje ambicioznih zakonov. Glede na časovnico Korljan meni, da je morda to eden zadnjih pomembnih zakonov, ki jih vlada skuša spraviti skozi parlament, preden se fokus popolnoma preusmeri na volilno kampanjo in prihajajoče parlamentarne volitve. Takšen izid bi lahko imel dolgoročne posledice za učinkovitost dela vladne koalicije in za njihove ambicije v prihodnje.
Spregovorila sta tudi o Šutarjevem zakonu o varnosti v jugovzhodni Sloveniji, ki ga je državni zbor potrdil tudi z opozicijskimi glasovi. Po mnenju Božiča je vlada s tem dejanjem desnici odvzela precej "predvolilne municije," ki bi jo sicer izkoriščali za napade. Božič priznava, da je bila vlada prisiljena ukrepati, a poudarja, da je odziv Golobove vlade bil presenetljivo "avtoritaren za levo politično opcijo", kar so mu mnogi zamerili, še posebej številni pravniki, ki opozarjajo na pravne pasti. Kljub temu so javnomnenjske ankete pokazale, da je večina vprašanih odziv vlade ocenila pozitivno.
Korljan se strinja z Anžetom, da je vlada povlekla edino možno potezo. Tragični dogodek na Dolenjskem je namreč po njegovem mnenju prišel na presečišču javnega nezadovoljstva z varnostno situacijo, splošnega upada zadovoljstva z vladno politiko in dejstva, da so volitve oddaljene le manj kot pol leta. To je vlada prepoznala kot idealen trenutek, da se izkaže kot odločna in učinkovita. Vendar Korljan poudarja, da je treba resno prisluhniti opozorilom pravne stroke. Po njegovem mnenju bi morali politični akterji pozabiti na bližajoče se volitve in upoštevati mnenje strokovnjakov, ki nimajo političnega interesa. S tem bi preprečili morebitne pravne pasti in zagotovili bolj trajne in strokovno podprte rešitve.
