Kot je pojasnil Samo Kropivnik, raziskava ne odgovarja na vprašanje, kdo bo na volitvah zmagal, saj kandidati niso imeli imen. Pri izbiri kandidatov seveda lahko prevladajo lastnosti, ki niso zajete v raziskavi. Takoj, ko kandidat dobi obraz, lahko opisane lastnosti in stališča postanejo brezpredmetna, je na novinarsko vprašanje, kako komentira dejstvo, da iz predstavljenega modela zmagovitega kandidata izstopa npr. France Bučar, priznal Kropivnik. Lastnosti, kot sta karizma in osebni šarm, so namreč neizmerljive.
Sodelujoči - telefonska anketa je zajela vzorec približno tisoč respondentov - so se opredeljevali do treh lastnosti (starost, spol in kariera) ter treh sklopov stališč (odnos do preteklosti, zunanje politike in mesta Rimskokatoliške cerkve v političnem sistemu). S pomočjo "conjoint" analize so raziskovalci preučevali vpliv teh lastnosti in stališč anonimnih predsedniških kandidatov na možnost izvolitev. Anketiranci so ocenjevali primernost značilnosti in svoje strinjanje s stališči ter izbirali med ponujenimi pari kandidatov, je pojasnil Kropivnik.
Ugotovitve glede lastnosti kandidatov so pokazale, da je najpomembnejša starost kandidata, nekoliko manj pomembna je poklicna kariera, spol pa bi bil pomemben le, če bi pri izvolitvi odločalo nekaj odstotnih točk - v tem primeru bi zmagal kandidat pred kandidatko. Če kandidati ne pripadajo generaciji med 40 in 60 let (ki vedno presegajo "magično" mejo petdeset odstotkov verjetnosti izbora, ne glede na njihovo kariero in spol), pa je še vedno boljše, da so mlajši kot starejši. Za kandidate je najbolj koristno, da so svoje sposobnosti dokazali v gospodarstvu, kariera v profesionalni politiki pomeni slabše, kariera v stroki pa še slabše izhodišče.
Med izbranimi sklopi stališč so anketirani odgovarjali na dve ali več skrajnih stališč. O preteklosti: pretekle krivice so poravnane, zato se je treba v celoti posvetiti prihodnosti; najprej je treba poravnati vse pretekle krivice. Pri odnosu do zunanje politike: vsak korak je treba znova temeljiteje premisliti; kakršnokoli obotavljanje ali nezaupanje nam lahko le škodi. Glede mesta RKC v političnem sistemu pa so se opredeljevali do treh stališč: RKC je treba omogočiti aktivno vlogo; o ključnih političnih vprašanjih se je treba posvetovati z RKC; delovanje RKC je treba dosledno ločiti od procesov političnega odločanja. Kropivnik je poudaril, da sta prvi dve stališči glede odnosa do RKC na volivce delovali izrazito odbijajoče.
In kakšne so ugotovitve glede stališč predsedniških kandidatov? Najbolj se jim "splača" zagovarjati ločenost cerkve od države - le ti kandidati presegajo usodno mejo petdesetih odstotkov verjetnosti izbora. Verjetnost izvolitve se zmanjša v povprečju za dvajset odstotnih točk, če kandidat ne zagovarja ločenosti cerkve od države, je pojasnil Kropivnik. Kandidatom se tudi bolj splača zagovarjati stališče o poravnanosti krivic in usmerjenosti v prihodnost. Popolnoma drugače kot ostali pa se obnaša mala skupina volivcev oziroma pristašev NSi in bivšega predsedniškega kandidata Jožeta Bernika, katerih geslo je "Vključenost cerkve in poprava krivic".
