V Kotu mesečno izdelajo 1000 do 1500 ton kostno-mesne moke. Kar je še včeraj predstavljalo visoko beljakovinsko krmilo, ki so ga v mešalnicah krmil dodajali živalski hrani, je čez noč postal odpadek. Odpadka pa nihče noče, še zlasti, če sumijo, da je v njem povzročitelj bolezni norih krav.
Manjše količine sporne moke bi lahko sežgali v cementarnah in obstoječih industrijskih sežigalnicah. Kostno-mesno moko pa bi bilo treba za sežig tudi ustrezno pripraviti.
Prepoved uporabe kostno-mesne moke pa je le začasna in velja do julija prihodnjega leta. V tem času naj bi znanstvena srenja dokončno potrdila ali ovrgla sum o kostni moki kot povzročiteljici degenerativne možganske bolezni, ki napada govedo. Če bi se izkazalo, da nevarnosti ni, bi bilo mogoče uskladiščeno kostno-mesno moko ponovno uporabiti.
Vendar v Kotu kostno-mesne moke v času šestmesečne prepovedi uporabe ne želijo skladiščiti. Kot kaže bo kostna moka na koncu vseeno končala v sežigalnicah doma ali pa v tujini. Tudi če bi se izkazalo, da je kostno-mesna moka neoporečna, bi jo namreč težko spet spravili v promet.
Bolezen norih krav je torej tudi povod za spremembe v kmetijski politiki.
