Zdi se, kot da bi naši izvoljenci živeli v dveh različnih svetovih, med katerima na obzorju (še) ni videti mostu. Bo tako razdeljena politika zmogla preseči razlike in vzpostaviti potrebno število poslancev za sestavo koalicije in v katero smer bolj vleče veter? Ali bodo stranke sposobne preseči predvolilna nasprotja in ponuditi državljanom stabilno vlado ali jih bo ta pot vodila do manjšinskega mandata ali celo predčasnih volitev?
Prof. dr. Tomaž Deželan, predstojnik katedre za analizo politik in javno upravo Fakultete za družbene vede, je pojasnil, da smo sicer sredi zelo zahtevnega procesa, ki je še bolj zahteven zaradi visoke izenačenosti volilnega izida, da pa ne gre v resnici za nič nenavadnega. "Politika je umetnost možnega. Seveda je zahtevno, ker imamo tudi bločno tako izenačeno politično situacijo, pa vendar. Tu so izkušnje že drugih vlad in nenazadnje tudi pri nas smo imeli takšne primere. Stranke, ki so bliže povprečnemu središčnemu volivcu, nekako lažje prebijejo ta status quo, na nek način to pat pozicijo," je povedal Deželan, ki je prepričan, da situacija ni brezizhodna.

Pred volitvami smo iz ust političnih veljakov često slišali besedo sodelovanje, zdaj pa poslušamo, da programi niso usklajeni, kdo s kom ne bo sodeloval, kdo je dal kakšno obljubo svojim volivcem, kot da smo volivci neke med seboj ločene entitete, ne pa ljudje, ki si delimo isto državo in enake probleme. So pri zahtevnem vzpostavljanju koalicije bolj v ospredju programi ali so bolj pomembni resorji?

"Iz študij vemo, da se stranke najlažje povezujejo v koalicije, če gledajo resorje. In od tu imamo tudi razdelitev glede na število mandatov v Državnem zboru, kjer se glede na to število razporejajo resorji. Po drugi strani pa se to pred očmi volivcev lahko zdi kot kupčkanje. A v resnici ne gre za kupčkanje, temveč za doseganje nekega zelo občutljivega ravnotežja, ki pa ima v ozadju neka programska izhodišča, komponente. Če želimo vlade, ki stremijo k programom, je to precej bolj zahteven proces in takšne vlade so veliko manj stabilne," je pojasnil Deželan. Politolog je odgovoril na marsikatero vprašanje, ki tare te dni tako rekoč vse volivce.



























































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.