Katerih ustreznih kadrov v Sloveniji najbolj primanjkuje?

Čeprav je ob podatku o skoraj 120 tisoč brezposelnih to težko verjeti, ima več kot tretjina delodajalcev v Sloveniji zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov težave pri zaposlovanju. Kot pravijo, najtežje najdejo ustrezne inženirje, tem sledijo kvalificirani delavci, navadni delavci, kuharji in vozniki. Za njimi si po lestvici navzdol sledijo vodje prodaje, zdravniki in drugo medicinsko osebje, ki ne nudi nege, natakarji in hotelski delavci, delavci v marketingu in odnosih z javnostmi ter v menedžmentu in vodstvu.

V raziskavi sodelovalo 629 slovenskih delodajalcev

V raziskavo, ki so jo danes javnosti predstavili predstavniki podjetja Manpower Slovenija, je bilo vključenih 629 slovenskih delodajalcev. "Nekatera podjetja so od začetka gospodarske krize delovala z manjšim številom zaposlenih, kot je optimalno, in sedaj nujno potrebujejo nove kadre za obvladovanje naraščajočega obsega dela," je povedala Romana Šercelj, direktorica prodaje v omenjeni družbi. "Prav tako je postalo jasno, da morajo podjetja povečati svoj vložek, da bi privabila in ohranila svoje najboljše kadre. Konkurenca drugih podjetij, ki prav tako želijo povečati število ustreznih kadrov, je namreč vse močnejša," pravi.

Delodajalci pravijo, da ima pomanjkanje ustreznih kadrov največji vpliv na konkurenčnost in produktivnost podjetja ter na sposobnost zadovoljitve potreb strank. V primerjavi s preteklim letom se delodajalci vse bolj zavedajo, da to tudi ogroža njihov uspeh in da so prave kompetence bistvene za poslovne priložnosti ter za doseganje želenih rezultatov, pravijo.

Nekateri imajo premalo kompetenc, drugi pričakujejo višje plačilo

Več kot polovica jih v anketi omenja pomanjkanje tehničnih znanj oziroma "trdih" veščin. Temu sledijo "mehke" veščine oziroma delovne kompetence, tretji najpogostejši razlog za težave pri zaposlovanju je pomanjkanje izkušenj. Nič kaj pretresljiva ni informacija, da je med razlogi za težave tudi to, da kandidati pričakujejo višje plačilo, kot je ponujeno, in da ne želijo sprejeti dela za določen čas.

Ugotovili so še, da slovenski delodajalci najpogosteje uporabljajo strategijo razvoja ustreznega kadra, in sicer v kar 56 odstotkih. Znotraj te strategije jih kar 47 odstotkov pravi, da trenutno zaposlenim delavcem ponujajo možnost dodatnega izobraževanja in razvoja kompetenc. Druga najbolj uporabljena strategija med slovenskimi delodajalci je sprememba delovnih modelov, in sicer preoblikovanje obstoječih delovnih procesov ter večja osredotočenost na izboljšanje dotoka ustreznih kadrov v podjetje. "Dejstvo je, da je brezposelnost visoka, medtem ko vsak četrti delodajalec ne najde kandidatov z ustreznimi veščinami, predstavlja velik izziv na trgu," pravi Šercljeva.

Raziskava se vsako leto izvaja tudi na globalni ravni, vanjo pa je vključenih več kot 40.000 delodajalcev v skupno 42 državah. Daleč največ težav imajo delodajalci na Japonskem, in sicer ima s tem težave kar 85 odstotkov delodajalcev. Najmanj težav imajo Irci, saj imajo težave s tem le trije odstotki delodajalcev. V globalnem povprečju ima težave tretjina delodajalcev, najbolj iskani pa so kvalificirani delavci, inženirji, prodajni zastopniki, tehniki, računovodje, menedžerji, informatiki, vozniki, tajniško osebje in poslovni sekretarji ter navadni delavci.