Na območju Jugoslavije je po nekaterih ocenah približno 100.000 trgovin s približno 180.000 zaposlenimi. V minulih desetih letih je bila trgovina ena redkih dejavnosti, v katerih je prišlo do povečanja tako števila zaposlenih kot tudi novih trgovskih podjetij in prodajalen. Mercator že nekaj časa napoveduje, da bo odprl svoje hipermarkete tudi v večjih mestih Srbije, trenutno pa naj bi bila zanj najbolj zanimiva Beograd in Novi Sad. V občini Novi Beograd naj bi že v kratkem izbral eno izmed treh lokacij. Prav Novi Beograd je še posebej zanimiv, saj je največja izmed 16 beograjskih občin (šteje približno 300.000 prebivalcev), poleg tega pa ima tudi največ prostora za gradnjo. Pred dvema tednoma je neka grška družba že kupila zemljišče, na katerem namerava zgraditi market, medtem ko je Mercator po vsemu sodeč nekoliko bolj previden.
Beograjska Politika je nedavno poročala, da so srbske trgovine kmalu po pospešenem zanimanju tujih trgovskih hiš za nastop na jugoslovanskem trgu spoznale nevarnost pred "novo, močnejšo mednarodno konkurenco". Na "nevarnost" pred tujo konkurenco je opozoril tudi profesor ekonomije na beograjski univerzi Miodrag Zec, ki je v pogovoru za tednik Blic News izpostavil, da bo v Srbiji "veliki zlom" doživel zasebni sektor trgovine. "Čez pol leta bodo naše tržišče preplavili megamarketi, toda že sedaj so nekateri veliki supermarketi zaradi ekonomičnosti poslovanja in nižjih cen bolj konkurenčni kot male prodajalne, tako da se bo ta sektor, ki ni posloval po načelih podkupovanja, soočil z velikimi problemi," je povedal Zec.
Še bolj temačna napoved za čas po prihodu tujih trgovcev pa je prišla iz krogov, odkoder jo je bilo najmanj pričakovati
