Obama je prepričan v pozitivno odločitev kongresa

Vodilni člani administracije predsednika ZDA Baracka Obame so prepričevali skeptične kongresnike in ameriško javnost o potrebi po vojaški akciji proti režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada zaradi uporabe kemičnega orožja.

Zunanji minister John Kerry je demokratske kongresnike opozoril, da tvegajo ponovitev münchenske konference, če predsedniku ne dajo zelene luči za napad. Mislil je na konferenco leta 1938, ko so zahodne države nemškemu diktatorju Adolfu Hitlerju prepustile priključitev Češkoslovaške, kar je le še povečalo njegove apetite.

Obama je v soboto dejal, da ima vsa potrebna pooblastila za napad na Asadov režim, ki ga dolži, da je 21. avgusta s kemičnim orožjem v predmestju Damaska ubil skoraj 1400 ljudi. Kongres in svet pa je presenetil, ko je dejal, da bo prej poskušal dobiti odobritev kongresa.

V senatu ne bi smelo biti težav, ker imajo tam večino demokrati, pa tudi tamkajšnji republikanci so glede zunanje politike precej naklonjeni tovrstnih posredovanjem, na primer John McCain iz Arizone in Lindsey Graham iz Južne Karoline. Oba Obamo že od začetka državljanske vojne v Siriji pozivata, naj odločneje podpre opozicijo.

Obama se zaveda, da so Američani utrujeni od vojn, obenem pa je na kocki njegova kredibilnost, saj je pred letom dni opozoril, da uporaba kemičnega orožja ne bo minila nekaznovano. Zato se je odločil za omejene napade na režimske cilje, ki ne bodo imeli drugega namena, kot je kaznovanje diktatorja zaradi uporabe kemičnega orožja proti lastnemu prebivalstvu.

Obama se lahko za napad odloči tudi brez odobritve kongresa. Kongres bo potem pred javnostjo izpadel kot debatni krožek, ki ni sposoben ukrepanja, kar pa bi imelo tudi negativne politične posledice za Obamo oziroma bolj za njegove demokrate, ker je sam že osvojil svoj drugi in zadnji mandat.

"Zavrnitev kongresne odobritve bi bila katastrofalna tako za ugled ZDA kot za Obamo," je po srečanju s predsednikom v Beli hiši povedal senator McCain. Z Grahamom bosta v naslednjih dneh Obamova največja zaveznika v kongresu, čeprav lahko obenem zadeve zapleteta, ker zahtevata napade, ki bi zmanjšali vojaške zmogljivosti režima in povečali zmogljivosti opozicije. Za kaj več kot omejene napade pa v kongresu ni prave volje.

Obama je prepričan, da bo kongres rekel da vojaškemu posredovanju

Obama je danes znova komentiral dogajanje v Siriji. Ameriški predsednik pričakuje čimprejšnjo odločitev kongresa, prav tako je prepričan, da bo odločitev v korist posredovanju.

Dodal je, da bi vojaško posredovanje zmanjšalo možnosti, da bi Asadov režim uporabljal kemično orožje. ZDA imajo po njegovih besedah širšo strategijo, kako pomagati sirski opoziciji.

Prepričevanje se je že začelo

Kerry je z obrambnim ministrom Chuckom Haglom in svetovalko za nacionalno varnost Susan Rice v ponedeljek po telefonu prepričeval okrog 130 demokratskih kongresnikov, da nimajo druge izbire kot potrditev resolucije o napadu, sicer bodo šli v zgodovino tako kot tisti, ki so popustili Hitlerju. Opozoril jih je tudi, naj ne pozabijo na Izrael, kjer pozorno opazujejo, kaj bodo storile ZDA zaradi morebitnega podobnega ukrepanja v primeru Irana.

V kongresu ne manjka nasprotnikov vojaškega posredovanja in primerjav z Vietnamom, pred Kerryjevim domom v Bostonu pa so potekali glasni protesti. V ponedeljek je prišlo tudi do hekerskega napada na spletno stran ameriških marincev, v katerem so pripadniki "Sirske elektronske armade", ki so v preteklih dneh na kratko onesposobili Twitter in spletno stran New York Timesa, pozivali marince, naj zavrnejo ukaz za napad na Sirijo, ker je Obama izdajalec, ki želi pomagati Al Kaidi.

Kerry bo danes s Haglom in načelnikom štaba združenih poveljstev generalom Martinom Dempseyjem zaslišan v senatnem odboru za mednarodne odnose, sledila bodo zaslišanja v odboru za obrambo, v sredo pa še v predstavniškem domu. To se bo nadaljevalo, dokler kongres ne bo glasoval, to pa, kot za zdaj kaže, ne bo pred 9. septembrom, saj so poslanci do takrat na dopustu.

Francija: Takšen napad bi lahko izvedla le režimska vojska

Včeraj je francoski premier Jean-Marc Ayrault poslancem predstavil poročilo, ki govori, da je 21. avgusta napad s plinom sarin izvedel sirski režim. Dodal je, da takšnega napada ne bi mogel odobriti in izvesti nihče drug v državi. Glede na poročilo je bilo v napadu ubitih 281 ljudi, kar je precej manj, kot poročajo ZDA. Te so namreč poročale, da naj bi umrlo 1429 ljudi, vključno s 426 otroki.

O dogajanju v Siriji bo jutri razpravljal francoski parlament. Francoski predsednik Francois Hollande ne izključuje možnosti, da bo zahteval glasovanje parlamenta o sodelovanju Francije v morebitnem vojaškem posegu v Siriji, je danes izjavil minister za odnose s parlamentom Alain Vidalies. Hollande je iskanje podpore v narodni skupščini sprva zavračal, da se mu ne zgodi kaj podobnega kot britanskemu premierju Davidu Cameronu, ki je v parlamentu izgubil glasovanje o podpori za vojaško akcijo.

ZDA ne bodo več šle po zeleno luč v Varnostni svet, saj Rusija ni z ničemer pokazala, da se je pripravljena odpovedati svojemu varovancu Asadu. Na stran ZDA oziroma kaznovanja Asada se je postavila Savdska Arabija, Kerry pa je povedal, da so vojaške zmogljivosti za napad ponudili še Združeni arabski emirati in Turčija. Kitajska je v ponedeljek izrazila zaskrbljenost zaradi ameriškega načrtovanja vojaškega napada, Rusija pa naj bi razmišljala o napotitvi delegacije dume v ameriški kongres, da bi lobirala proti napadu. To lahko sicer le pomaga tistim, ki se v ZDA zavzemajo za napad.

V Rdeče morje je medtem priplula bojna skupina ameriške letalonosilke Nimitz s štirimi raketnimi rušilci, Rusija pa je v vzhodno Sredozemlje poslala opazovalno ladjo. Sirija še naprej zanika uporabo kemičnega orožja in namestnik zunanjega ministra Failsal Mekdad je povedal, da bi bil napad na Sirijo napad v podporo Al Kaidi.

Zmešnjava z raketo, ki jo je Izrael izstrelil le za preizkus

Izrael je sporočil, da je izstrelil raketo in tako testiral protiraketni ščit, ki ga gradi s finančno pomočjo ZDA. Raketo naj bi izstrelili ob 9.15 po lokalnem času, kar sovpada s takratnim poročanjem Rusije, da so njeni radarji zaznali izstrelitev dveh balističnih raket v Sredozemlju. Kmalu za tem so tudi ZDA zanikale, da bi raketo izstrelila ameriška vojska, še pred tem pa je se je oglasila tudi Sirija, ki je sporočila, da ni nobena raketa pristala na njenem ozemlju.