človekovih
Helsinški monitor o policijskem nasilju
04. 06. 2001 00.00
Helsinški monitor Slovenije je marca letos na generalno policijsko upravo zaradi policijskega nasilja, prekoračitve pooblastil in kršenja človekovih pravic vložil pritožbo, na katero v zakonskem roku niso prejeli ustreznega odgovora. Z brutalnim ravnanjem policije je bila osmim državljanom Bosne in Hercegovine prizadejana materialna škoda, bili so ustrahovani, s poniževalnim ravnanjem pa je bil kršen tudi 3. člen evropske konvencije o človekovih pravicah.
ZDA brez dokazov proti bin Ladnu
30. 05. 2001 00.00
Talibanske oblasti v Afganistanu so danes zatrdile, da ZDA nimajo trdnih dokazov o vpletenosti Osame bin Ladna v teroristična napada na ameriški veleposlaništvi v Nairobiju in Dar es-Salamu. Sodišče v New Yorku je namreč včeraj štiri domnevne sodelavce bin Ladna obsodilo zaradi sodelovanja v omenjena napada avgusta leta 1998, v katerih je umrlo 224 ljudi, 4000 ljudi pa je bilo ranjenih. Kot je poudaril tiskovni predstavnik afganistanskega ministrstva za informiranje Abdul Hana, se zaradi omenjenih obsodb ne bo povečalo število točk obtožnic zoper bin Ladna, ki se je v Afganistan zatekel leta 1996. ZDA si po mnenju istega vira prizadevajo diskreditirati talibanski režim, pri čemer omenjajo vprašanja človekovih pravic, prometa z drogami in terorizma.
Slovenija prvič v poročilu AI
30. 05. 2001 00.00
V rednem letnem poročilu Amnesty International o kršitvah človekovih pravic v svetu v lanskem letu, ki sicer zajema 149 držav, je prvič omenjena tudi Slovenija. Lani so namreč v naši državi zabeležili porast policijskega nasilja, kar je tudi eden od razlogov, da se je Slovenija znašla v omenjenem poročilu. Ob tem posebej izstopa primer 16-letnika, ki so ga aprila lani pretepli slovenjgraški policisti, poročilo pa omenja tudi neprimerne razmere v begunskih centrih in azilnem domu. Kot je na novinarski konferenci povedal predsednik AI Slovenija Dean Zagorac, letno poročilo poleg tega beleži zunajsodne poboje v 61 državah, sodne poboje v 28 državah, zapornike vesti v vsaj 63 državah, primere mučenja in neprimernega ravnanja v 125 državah in izginotja v 30 državah, čeprav je po oceni AI kršitev človekovih pravic še precej več.
Odbor nadaljuje informiranje javnosti
30. 05. 2001 00.00
Za Odbor za svobodno odločanje je temeljnega pomena vzbuditi državljansko zavest, da se v demokraciji ne smejo kršiti pravice oz. možnosti manjšine, je poudarila njegova predsednica Spomenka Hribar. Kot je dodala, želijo vzbuditi tisto temeljno toleranco in državljansko solidarnost, da bi ljudje kljub osebnemu nestrinjanju dopustili uveljavljanje možnosti oploditve z biomedicinsko pomočjo tudi ženskam brez partnerja, ki bi si to želele.
Štirideset let Amnesty International
28. 05. 2001 00.00
Amnesty International (AI), svetovno gibanje ljudi, ki se zavzemajo za človekove pravice, praznuje danes 40. obletnico. Danes bodo v ta namen prižgali štirideset dvometrskih sveč v londonski cerkvi St.Martin-in-the-Fields, kjer so leta 1961 za AI prižgali tudi prvo svečo.
Švedska opozarja talibane
26. 05. 2001 00.00
Švedsko predsedstvo EU je na afganistanske talibane naslovilo zahtevo, da prekličejo odlok, v skladu s katerim bi morali Afganistanci hindujske vere nositi košček rumene tkanine, da bi se ločili od muslimanov. EU opozarja, da to pomeni kršitev človekovih pravic, ki jih predvideva mednarodno pravo. Talibani, ki nadzirajo 95 odstotkov Afganistana, so odločitev o posebnih oznakah za hindujce sprejeli v torek, po besedah talibanskega notranjega ministra Mohameda Valija pa bodo odlok začeli izvajati, kakor hitro bo mogoče.
Tožilci o človekovih pravicah
25. 05. 2001 00.00
Osrednja tema tokratnega občnega zbora Društva državnih tožilcev, ki se je začelo danes dopoldne, je Državni tožilec in varstvo človekovih pravic, o kateri bo med drugim predaval vodja generalnega tožilstva pri pritožbenem sodišču v Amsterdamu Egbert Myjer. Tožilci - za sodelovanje na srečanju se jih je prijavilo 130 - pa bodo v popoldanskih urah še izpeljali volitve vseh organov društva. Letošnjega srečanja tožilcev, ki ga po osmih letih od ustanovitve društva prvič gosti Ljubljana, so se med drugim udeležili tudi pravosodni minister Ivo Bizjak, predsednik državnega zbora Borut Pahor, generalni direktor policije Marko Pogorevc, generalna državna tožilka Zdenka Cerar in generalni državni pravobranilec Lucijan Bembič.
Pisatelji o človekovih pravicah
25. 05. 2001 00.00
Na Bledu, kjer že tretji dan poteka mednarodno srečanje pisateljev, poteka okrogla miza Mirovnega komiteja na temo Človekove pravice in poklicanost pisatelja. Razpravo o perečih problemih, ki se ne dotikajo le pisateljev - ti bi morali imeti vlogo razsvetljevalcev - vodi slovenski pesnik Veno Taufer, ki trdi, da za književnika vprašanje človekovih pravic ne sme biti nekaj relativnega, saj avtor s svojimi zgodbami, pesmimi pričuje o izkušnjah in usodah neke človeškosti. Uvodne misli je poleg Tauferja prispeval še grški literat Anastasis Vistonitis, ki opozarja predvsem na ignoranco in brezbrižnost ljudi do problemov drugih. Prav zato je dolžnost sodobnega pisatelja, meni Vistonitis, presojati kulturo z raziskovanjem njenega jedra, kjer se skrivajo njeni neuspehi, slabosti, izmaličenosti in napake.
Zavezanost kjotskemu protokolu
25. 05. 2001 00.00
S pozivom k boju proti podnebnim spremembam se je v Pekingu končalo srečanje zunanjih ministrov Azija-Evropa (ASEM), ki združuje članice EU in deset azijskih držav. Celotna mednarodna skupnost se mora spoprijeti z resno nevarnostjo, ki grozi zaradi globalnega segrevanja ozračja, so v skupni izjavi zapisali udeleženci srečanja. Zunanji ministri ASEM so s tem poudarili zavezanost svojih držav h kjotskemu protokolu o zmanjšanju emisij škodljivih plinov, katerega ratifikacijo so ZDA zavrnile.
Hanžek izročil letno poročilo
25. 05. 2001 00.00
Ombudsman Matjaž Hanžek je predsedniku državnega zbora Borutu Pahorju izročil letno poročilo in pri tem izrazil zadovoljstvo glede dobrega sodelovanja med varuhom človekovih pravic in državnim zborom, ki bo poročilo obravnavalo na julijski redni seji. Hanžek je dejal, da se je vodstvo državnega zbora in poslanci odzvali odgovorno, saj so pokazali, da so pripravljeni sodelovati pri obravnavanju in še zlasti pri preprečevanju kršitev človekovih pravic. Pahor pa je ombudsmanu zagotovil, da bo vlado pozval, naj aktivno sodeluje pri obravnavi poročila in pri reševanju problematike s področja človekovih pravic.
Keber ukinja zdravstvene domove
24. 05. 2001 00.00
Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije ter Konferenca sindikatov zdravstvenih domov v odprtem pismu ministra za zdravstvo, predsednike republike, državnega zbora in vlade, varuha človekovih pravic ter Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije opozarjajo in zahtevajo, naj minister za zdravje Dušan Keber preneha kršiti zakone in druge pravne akte, kar se kaže zlasti v tihi praksi razgradnje zdravstvenih domov s podeljevanjem koncesij brez sprejetih občinskih oziroma mestnih strategij razvoja zdravstvenega varstva na lokalni ravni in na podlagi junija lani sprejetega nacionalnega programa zdravstvenega varstva.
Šišenska civilna iniciativa pri Hanžku
24. 05. 2001 00.00
Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek s sodelavci je sprejel predstavnika nevladnega gibanja Šišenske civilne iniciative Bojana Oblaka in Sandija Čolnika, ki sta varuha seznanila s problematiko azilnega doma in centra za tujce na Celovški 166 v Ljubljani ter mu predstavila pritožbe krajanov v tamkajšnji šišenski soseski. Ti se zavzemajo za prestavitev centra za tujce in azilnega doma na drugo, ustreznejšo lokacijo. Po besedah predstavnika omenjene državljanske pobude Bojana Oblaka so z ombudsmanom našli skupno točko, saj so soglašali, da je stavba na Celovški 166 funkcionalno neprimerna za nastanjevanje ilegalnih prebežnikov in prosilcev za azil.
Dalajlama v Beli hiši
23. 05. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je v Beli hiši sprejel tibetanskega verskega in posvetnega voditelja dalajlamo. Srečanje med dalajlamo in ameriškim predsednikom je potekalo ob 50. obletnici podpisa kitajsko-tibetanskega sporazuma, s katerim je Tibet 23. maja 1951 postal del Kitajske in z vkorakanjem kitajskih čet formalno izgubil neodvisnost. Dalajlama je pogovore z Bushem označil kot zelo dobre, saj sta bila po njegovih besedah soglasna glede Tibeta in odnosov s Kitajsko. V tibetanski prestolnici Lhasa se je slovesnosti ob obletnici udeležilo približno 5000 ljudi. Iz strahu pred protesti skupin Tibetancev, ki živijo v izgnanstvu, so slovesnosti spremljali strogi varnostni ukrepi.
Hindujci odslej s posebnimi oznakami
22. 05. 2001 00.00
Afganistanski minister za vero je sporočil, da bodo morali Hindujci v Afganistanu poslej nositi posebne oznake na oblačilih. Talibanska vlada, ki nadzira 95 odstotkov Afganistana, je še sporočila, da bo odlok začel veljati takoj, ko bo mogoče.
Soočenje perujskih kandidatov
20. 05. 2001 00.00
V Peruju so dva tedna pred drugim krogom volitev končno objavili uradne izide prvega kroga predsedniških volitev, ki je potekal 8. aprila. Populist Alejandro Toledo iz stranke Peru Posible je prejel 36,51 odstotka glasov, za nekdanjega predsednika, socialdemokrata Alana Garcio iz stranke Apra, pa je glasovalo 25,78 odstotka volilcev.
Za enake možnosti v Paktu stabilnosti
18. 05. 2001 00.00
Državni zbor in vladni urad za enake možnosti sta v okviru slovenskega polletnega sopredsedovanja Delovnemu omizju za demokratizacijo in človekove pravice Pakta stabilnosti za JV Evropo pripravila srečanje parlamentark, predstavnic vlad in nevladnih organizacij iz držav na omenjenem območju. Uvodni del sestanka pod vodstvom poslanke Majde Potrata (ZLSD) so sklenili s podpisom sporazuma o sodelovanju med delovnima skupinama za enakopravnost spolov ter za parlamentarno sodelovanje pri Paktu stabilnosti za JV Evropo. Srečanje sicer sodi v sklop priprav na 2. konferenco parlamentark v JV Evropi, ki bo predvidoma konec letošnjega leta v Makedoniji, z uvodoma omenjenim sporazumom pa sta se obe skupini zavezali, da bosta oblikovali skupno strategijo pri krepitvi vloge parlamentark na omenjenem območju - in sicer s poudarkom na sprejemanju ustreznih zakonskih rešitev v interesu večje vloge tako parlamentarnih kot tudi vladnih struktur za enake možnosti žensk in moških.
Zborovanje za umetno oploditev
18. 05. 2001 00.00
Odbor za svobodo odločanja je včeraj v ljubljanskih Križankah organiziral zborovanje na katerem so se zbrali tisti, ki menijo, da imajo pravico do umetne oploditve tudi samske ženske. Na zborovanju je bilo približno 300 ljudi, kar je več kot so organizatorji pričakovali. Pobudnikov zborovanja in hkrati ustanovitve odbora je 35, med njimi je tudi nekaj znanih Slovencev in Slovenk, estradnikov, športnikov in predstavnikov različnih strok. Zagovorniki sprejetega zakona so na zborovanju še enkrat pojasnili svoja stališča, zakaj naj bi zakon bil, tak kot je bil, sprejet. Vsi, ki so prišli pa so podpisali neke vrste pristopno izjavo k Odboru za svobodo odločanja.
Dogovor o prednostnih nalogah
15. 05. 2001 00.00
Četrto plenarno srečanje prvega delovnega omizja Pakta stabilnost za Jugovzhodno Evropo, t.j. za demokratizacijo in človekove pravice, je bilo zelo uspešno, saj je 58 delegacij doseglo konsenz o prihodnjih usmeritvah, je danes v Portorožu povedal predsedujoči delovnega omizja, namestnik posebnega koordinatorja pakta stabilnosti Donald Kirsch. Delegacije so določile štiri prednostna področja delovanja: vračanje beguncev, mediji, medetnični odnosi in čezmejno sodelovanje ter izobraževanje in mladi.
Bizjak v Moskvi
15. 05. 2001 00.00
Pravosodni minister Ivan Bizjak se je v okviru dvodnevnega uradnega obiska v Ruski federaciji dopoldne v Moskvi sestal z ruskim pravosodnim ministrom Jurijem Čajko, s katerim sta ocenila, da so odnosi med državama na področju pravosodja dobri. Minister Bizjak se je udeležil tudi nadaljevanja konference ob peti obletnici ruskega članstva v Svetu Evrope in 25. obletnici delovanja moskovske Helsinške skupine, kjer je zbranim spregovoril o človekovih pravicah. Bizjak se bo danes udeležil še zaključka omenjene konference in tako sklenil uradni obisk v Ruski federaciji, so sporočili s pravosodnega ministrstva.
Premirje v času OI 2004?
14. 05. 2001 00.00
Mednarodni olimpijski komite, Grčija in Združeni narodi si prizadevajo, da bi med olimpijskimi igrami 2004 v Atenah obudili staro antično idejo in v času trajanja iger dosegli premirje po celem svetu. Po zamisli vseh pobudnikov, naj bi premirje veljalo vsaj od otvoritve iger 13. avgusta 2004, pa nato vseh 17 dni, kolikor bodo igre trajale. V antični Grčiji je bilo tovrstno premirje med sicer vojskujočimi se polisi tradicionalno in mestne države so načrte za nove spopade oblikovale pred in po igrah.
Minister Bizjak v Moskvi
14. 05. 2001 00.00
Pravosodni minister Ivan Bizjak se je v okviru dvodnevnega uradnega obiska v Ruski federaciji dopoldne udeležil odprtja konference ob peti obletnici ruskega članstva v Svetu Evrope in 25. obletnici delovanja moskovske Helsinške skupine. Bizjak je poleg tega na moskovski državni univerzi mednarodnih odnosov, ki deluje pod okriljem ruskega zunanjega ministrstva, študentom predaval o človekovih pravicah.
V EU z rešitvijo vprašanja pregnancev?
13. 05. 2001 00.00
Društvo nemških pregnancev je danes nemško vlado pozvalo, da pri pristopnih pogajanjih vzhodnoevropskih držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji odpre tudi vprašanje kršitve človekovih pravic pri izgonu nemškega prebivalstva iz teh držav po drugi svetovni vojni. Društvo je ob tem pozvalo tudi EU, naj nove članice medse sprejme šele, ko bodo te odpravile odloke, ki kršijo človekove pravice in so omogočili izgon nemškega prebivalstva.
Poziv za svobodno odločanje
11. 05. 2001 00.00
Skupina predstavnikov civilne družbe je v javnost poslala pismo z naslovom Za svobodo odločanja. 35 podpisnikov, od katerih jih je večina znanih Slovenk in Slovencev, verjamejo, da je predlagani referendum o noveli zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo groba kršitev človekovih pravic. Svoboda odločanja je osnovna civilizacijska pridobitev, podpisani pa verjamejo, da je Slovenija danes dovolj pluralna in tolerantna, da se ji zaradi posluha za pravice manjšine ni treba bati za skupne vrednote, državljani in državljanke pa so dovolj zreli in solidarni, da v svobodi drugega na vidijo grožnje svoji svobodi.
Turčija zavrnila razsodbo sodišča
11. 05. 2001 00.00
Turčija je danes kot "nesmiselno" zavrnila razsodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, v skladu s katero je Turčija odgovorna za kršenje človekovih pravic na Cipru po turški zasedbi severnega dela otoka leta 1974. Turški premier Buelent Ecevit je dejal, da je sodišče sprejelo napačno odločitev, saj vprašanja povezana s Ciprom ni mogoče rešiti po pravni poti, temveč le s političnim dialogom. Turško zunanje ministrstvo pa je ocenilo, da obtožbe sodišča le otežujejo iskanje rešitve ciprskega vprašnja.
Angleži morajo plačati odškodnino
04. 05. 2001 00.00
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strassbourgu je razsodilo, da je Velika Britanija na Severnem Irskem kršila Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Britanska vlada namreč v treh primerih, v katerih so med leti 1981 in 1992 britanske varnostne sile ubile dvanajst domnevnih pripadnikov IRE, ni zagotovila ustrezne preiskave. Uradni London bo moral družinam žrtev plačati po 10.000 funtov odškodnine.
Diplomatski poraz ZDA
04. 05. 2001 00.00
ZDA so presenetljivo izgubile sedež v Komisiji ZN za človekove pravice, ki so ga imele nepretrgoma od ustanovitve komisije leta 1947. Na tri mesta, ki jih v komisiji zasedajo zahodne države, je 53-članski ekonomski in socialni svet izvolil Francijo, Avstrijo in Švedsko. Predstavnik ZDA pri komisiji s sedežem v Ženevi James Cunningham je po glasovanju izrazil razočaranje in zatrdil, da ta neuspeh ne bo imel posledic na ameriško politiko do človekovih pravic. Na odločitev se je že odzval tudi State Departement, ki je opozoril, da komisija brez ZDA ne bo več tako močna.
Predrag avto za varuha
03. 05. 2001 00.00
V uradu takratnega varuha Ivana Bizjaka so se odločali med avtomobiloma: BMW serije 5 in Mercedesom razreda E. Izbrali so slednjega, ker naj bi bil varnejši, čeprav so za mesečni obrok leasinga plačali 33 tisoč tolarjev več, kot če bi kupili BMW. Računsko sodišče ugotavlja, da je urad varuha človekovih pravic kršil zakon o javnih naročilih, saj se je za nakup Mercedesa odločil le zaradi varnosti, cene pa ni upošteval. Po ocenah evropskega avtomobilističnega programa NCAP pa sta oba omenjena avtomobila enako varna.
"Nepravični odloki" kandidatk za EU
02. 05. 2001 00.00
Predsednica Društva nemških izgnancev in poslanka nemške Krščansko socialne unije (CSU) Erika Steinbach je vzhodoevropske države kandidatke za članstvo v Evropski uniji pozvala k ponovni preučitvi vprašanja izgnanstev po drugi svetovni vojni. Kršitve človekovih pravic nemškega prebivalstva, ki so ga izvajale takratne oblasti na Poljskem, Češkem in v Sloveniji, vse do danes niso zastarale, je dejala Steinbachova. Naloga EU je, da poskrbi, da bodo kandidatke vprašanje izganstev obravnavale v smislu mednarodnega prava.
Nove žrtve nasilja na Bližnjem vzhodu
01. 05. 2001 00.00
Na Bližnjem vzhodu so razmere spet kritične. V Gazi sta danes odjeknili dve eksploziji, ki sta zahtevali dve smrtni žrtvi, tri osebe pa so bile ranjeni. Prva eksplozija je odjeknila pod izraelskim avtomobilom, ki naj bi palestinske delavce peljal na delo v judovsko naselje Rafah Jam, v njej pa je življenje izgubil en Palestinec, je danes poročal izraelski radio.
EU pozvala Ankaro, naj razreši zaporniško krizo
30. 04. 2001 00.00
Iz protesta zaradi odnosa turške vlade do približno 250 turških zapornikov, ki že več mesecev gladovno stavkajo, je iz parlamentarne komisije, pristojne za turške zapore, izstopil poslanec Kamer Genc. "Kljub vsem opozorilom, da bi vlada prenehala z osamitvijo zapornikov, ni v preteklih mesecih za to storila ničesar," je v Ankari povedal Genc, sicer tudi član opozicijske stranke Desna pot. Turško vlado pa je k ureditvi razmer v turških zaporih danes pozval tudi evropski komisar za širitev Günther Verheugen.