človekovih
Volilni sistem je neveljaven
14. 07. 2000 14.28
Vlada je včeraj med razpravami o nastalih razmerah v zvezi z jesenskimi volitvami in predlogom, ki ga je poslala v DZ za spremembo ustave, ki naj bi omogočil izvedbo alternativnega referenduma, na katerem bi se lahko volilci odločali ali za dvokrožni večinski volilni sistem ali proporcionalni sistem, ugotovila, da zaradi neizvršitve referendumske volje Slovenija še vedno nima uzakonjenega volilnega sistema, ki bi omogočal izvedbo jesenskih volitev. Po mnenju vlade bi izvedba volitev po obstoječem zakonu o volitvah v DZ pomenila neposredno nasprotje z odločitvijo, sprejeto na referendumu in odločbo ustavnega sodišča. Poslanci so z 68 glasovi že tudi sprejeli sklep o začetku postopka za spremembo slovenske ustave, vlada pa je sprejela tudi poseben sklep, da zaprosi komisijo Sveta Evrope za demokratizacijo skozi pravo, da na podlagi evropskih meril varovanja človekovih pravic in svoboščin preuči in oceni, ali bi bile letošnje volitve v DZ, ki bi bile izvedene na podlagi izida referenduma in ustavni sodbi nasprotnega volilnega zakona ustavno-pravno legitimne ter ali bi bilo v skladu z evropsko pravno tradicijo možno izvesti parlamentarne volitve na podlagi volilnega zakona, ki bi sicer nasprotoval izidu referenduma in ustavni sodbi, vendar bi bil pravno utemeljen npr. z revizijo ustavne odločbe o volitvah v DZ.
Ministri G-8 o spremembah v ZRJ
13. 07. 2000 11.05
Zunanji ministri sedmih industrijsko najrazvitejših držav in Rusije (G8) so danes izrazili globoko zaskrbljenost zaradi ustavnih sprememb, ki jih je nedavno sprejela jugoslovanska skupščina, in Beograd pozvali, naj se vzdrži dejanj, ki bi lahko vodila k novemu nasilju.
Bizjak ni bil izvoljen
12. 07. 2000 16.20
Državni zbor je na javnem glasovanju zavrnil predlog predsednika države Milana Kučana, da bi na položaj varuha človekovih pravic izvolil Ivana Bizjaka, saj je namesto potrebnih dveh tretjin vseh poslank in poslancev za ponovno izvolitev glasovalo 53, proti pa trije poslanci (prisotnih: 62).
Danes v DZ
12. 07. 2000 10.47
Državni zbor nadaljuje 52. izredno sejo z odločanjem o predlogu za začetek postopka za spremembo ustave RS v smeri določitve sistema sorazmernega predstavništva z obvezno personalizacijo volitev. Nato bodo poslanci obravnavali dopis predsednik države Milana Kučana državnemu zboru za posredovanje mnenja parlamenta o rokih za razpis in izvedbo volitev. Kot je napovedal predsednik DZ Janez Podobnik, bo DZ odločal tudi o predlogu predsednika države za izvolitev varuha človekovih pravic. Predsednik države predlaga, da DZ za ombudsmana izvoli sedanjega varuha Ivana Bizjaka, kateremu se konec septembra izteče šestletni mandat, za njegovo potrditev pa je potrebna dvotretjinska večina.
Poslanci danes o datumu volitev
11. 07. 2000 08.07
Državni zbor se bo danes sestal na 52. izredni seji, namenjeni obravnavi svežnja t. i. evropskih zakonov, ponovnemu odločanju o zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva in zakonu o potnih listinah slovenskih državljanov, na katera je državni svet izglasoval odložilni veto, ter odločanju o predlogu predsednika republike za izvolitev varuha človekovih pravic.
Kitajska delegacija v Bruslju
11. 07. 2000 07.28
Kitajski premier Zhu Rongji in zunanji minister Tang Jiaxuan sta včeraj s številčno delegacijo prispela na štiridnevni obisk v Bruselj, med katerim se bosta srečala z visokimi predstavniki Evropske unije in Belgije. Zhu se je srečal z visokim predstavnikom EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierjem Solano, s katerim sta govorila predvsem o vprašanju spoštovanja človekovih pravic. Zunanji minister Tang pa se je srečal z evropskim komisarjem za zunanje odnose Chrisom Pattenom, kateremu je napovedal, da bo Kitajska še letos ratificirala več pogodb ZN o človekovih pravicah. Zhu se bo jutri srečal s predsednikom Evropske komisije Romanom Prodijem.
Predsednik avstrijskega ustavnega sodišča v Sloveniji
10. 07. 2000 18.41
Na povabilo predsednika državnega sveta Toneta Hrovata je sinoči na dvodnevni obisk v Slovenijo prispel predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Ludwig Adamovich. Gost se je danes najprej srečal s predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom, nato pa je imel predavanje na temo Razmerje med parlamentom in ustavnim sodiščem. Za Adamowicha je ključno vprašanje, do kje segajo pravice ustavnega sodišča, predvsem z vidika interpretacij določenih ustavnih določil, saj so ustave pisane praviloma na splošno in kratko, kar pa ponuja številne različne razlage. Ravno na tej točki po predavateljevem mnenju prihaja do omenjene napetosti med parlamentom in ustavnim sodiščem. Meja med političnimi principi parlamenta, ki simbolizira načelo demokracije, in principi pravne države, ki jih zastopa ustavno sodišče, ni jasna. Njena transparentnost pa je odvisna tudi od urejenosti delitve oblasti in stopnje demokratične kulture v neki državi. Razvoj ustavnih sodišč po svetu (ta so se pospešeno oblikovala predvsem po drugi svetovni vojni) je vzpodbudilo predvsem notorično kršenje človekovih pravic in avtoritarnost oblasti, je dejal Adamovich. V sodobni pluralistični demokraciji smo zato na ustavnih sodiščih priča vedno znova ponavljajočim se konfliktom med splošnim interesom in interesom posameznika.
Razmerje med parlamentom in ustavnim sodiščem
10. 07. 2000 17.31
Napetost med parlamentom in ustavnim sodiščem je naravna in nujna v vsaki državi z ustavnim sodiščem, ki nadzoruje spoštovanje ustave v zakonskih aktih, je zatrdil predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Ludwig Adamovich na svojem predavanju z naslovom Razmerje med parlamentom in ustavnim sodiščem. Pripravili so ga državni svet, vlada ter Zveza društev pravnikov Slovenije. Za Adamowicha je bolj ključno vprašanje, do kje segajo pravice ustavnega sodišča, predvsem z vidika interpretacij določenih ustavnih določil, saj so ustave pisane praviloma na splošno in kratko, kar pa ponuja številne različne razlage. Ravno na tej točki po predavateljevem mnenju prihaja do omenjene napetosti med parlamentom in ustavnim sodiščem. Meja med političnimi principi parlamenta, ki simbolizira načelo demokracije, in principi pravne države, ki jih zastopa ustavno sodišče, ni jasna. Njena transparentnost pa je odvisna tudi od urejenosti delitve oblasti in stopnje demokratične kulture v neki državi. Razvoj ustavnih sodišč po svetu (ta so se pospešeno oblikovala predvsem po drugi svetovni vojni) je vzpodbudilo predvsem notorično kršenje človekovih pravic in avtoritarnost oblasti, je dejal Adamovich. V sodobni pluralistični demokraciji smo zato na ustavnih sodiščih priča vedno znova ponavljajočim se konfliktom med splošnim interesom in interesom posameznika.
Ta teden v parlamentu
10. 07. 2000 08.18
Državni zbor se bo ta teden, in sicer jutri sešel na 52. izredni seji, namenjeni obravnavi svežnja t.i. evropskih zakonov, ponovnemu odločanju o zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva in zakonu o potnih listinah slovenskih državljanov, na katera je DS izglasoval odložilni veto, ter odločanju o predlogu predsednika republike za izvolitev varuha človekovih pravic. Poslanci naj bi na izrednem zasedanju odločali tudi o mnenju, ki ga bo DZ posredoval predsedniku države Milanu Kučanu glede najprimernejšega dneva za razpis jesenskih rednih parlamentarnih volitev, ter o predlogu skupine 28 poslancev s prvopodpisanim Miranom Potrčem (ZLSD) za spremembo 80. člena ustave, s katero bi že v ustavo zapisali proporcionalni volilni sistem, ki ga je matična komisija za volilni sistem zavrnila. Ta teden bo zasedalo tudi več delovnih teles DZ.
Srečanje Bizjaka in Umeka
08. 07. 2000 11.29
Varuh človekovih pravic Ivan Bizjak se je včeraj sestal z ministrom za okolje in prostor Andrejem Umekom in mu predstavil problematiko, ki izhaja iz pritožb pobudnikov ter zadeva delovanje ministrstva za okolje in prostor (MOP), so sporočili iz MOP. Ob tem je Bizjak izpostavil problematiko dolgotrajnih pritožbenih postopkov pri odločanju o lokacijskih, gradbenih in denacionalizacijskih postopkih, vprašanje delovanja inšpekcije za okolje in prostor ter razmejitve pristojnosti v odnosu do drugih inšpekcij, problematiko zagotavljanja socialnih stanovanj, vprašanja, povezana z denacionaliziranimi stanovanji, ter problematiko, ki zadeva potek popotresne obnove Posočja.
Svetovna banka zavrnila posojilo Kitajski
08. 07. 2000 11.17
Odbor direktorjev Svetovne banke je danes z veliko večino zavrnil posojilo Kitajski, s katerim bi 58.000 kmetom omogočila naselitev v najrevnejšo provinco pod Tibetom Quinghai. Omenjenemu posojilu so v največji meri nasprotovale ZDA in skupine za varstvo človekovih pravic, ki menijo, da bi to posojilo uničilo budistično kulturo.
Ombudsman sprejel Pogorevca
07. 07. 2000 11.28
Varuh človekovih pravic Ivo Bizjak je na predstavitveni obisk danes sprejel generalnega direktorja policije Marka Pogorevca s sodelavci. Bizjak je predstavnikom vodstva slovenske policije predstavil nekatere ugotovitve in opozorila, ki se nanašajo na delovanje policije. Predvsem je omenil pritožbe na račun učinkovitosti policije pri zagotavljanju varnosti oseb in njihovega premoženja, vprašanje izvajanja pravilnika o policijskih pooblastilih in potrebo po kvalitetnem in preglednem pritožbenem postopku znotraj policije ter vprašanje postopka pri odrejanju pridržanja in razmer, v katerih se pridržanje izvaja, so sporočili iz urada varuha človekovih pravic.
Varnostni svet opozarja talibane
07. 07. 2000 11.23
Varnostni svet ZN je sinoči zahteval, da sprte strani v Afganistanu brez pogojev in odlašanja obnovijo pogajanja pod pokroviteljstvom ZN. VS ZN je talibanski režim obtožil, da ozemlje, ki ga nadzoruje, uporablja za urjenje teroristov in poskuse destabilizacije drugih držav. Pri tem je VS ZN še zagrozil, da je mogoče v prihodnje pričakovati nove ukrepe proti talibanom. Leta 1999 je VS ZN zamrznil finančna sredstva Afganistana v tujini in prepovedal zračni promet s to državo.
Bizjak obiskal ministra za zdravstvo
04. 07. 2000 17.49
Pri ministru za zdravstvo Andreju Bručanu je bil danes na obisku varuh človekovih pravic Ivan Bizjak. Govorila sta o dosedanjem sodelovanju ministrstva za zdravstvo in urada varuha človekovih pravic, predvsem na področju varovanja pravic bolnikov.
Haider za odpravo sankcij
03. 07. 2000 21.21
Ob začetku francoskega predsedovanja Uniji je avstrijski skrajno desničarski veljak Jörg Haider napovedal, da bo Avstrija blokirala vse letošnje reforme in načrte za razširitev Evropske unije, če ta ne bo odpravila diplomatskih sankcij proti Dunaju.
Bo Bajuk prisluhnil beguncem?
30. 06. 2000 21.37
Slovenska sekcija nevladne organizacije za človekove pravice Amnesty International Slovenije (AIS) je včeraj predsedniku vlade Andreju Bajuku poslala pismo, v katerem ga je seznanila z delom te organizacije na področju varstva človekovih pravic beguncev. Predvsem pa so v pismu izpostavili kritične pripombe, ki jih delijo z nekaterimi drugimi nevladnimi organizacijami v zvezi s položajem beguncev v Sloveniji. Kot so sporočili iz AIS, je bil njihov namen Bajuka seznaniti s številnimi dolgoletnimi težavami, ki kažejo na izjemno restriktivno slovensko begunsko politiko, in opozoriti na nekatere aktualne probleme. V vednost pa so mu poslali tudi zahteve nevladnih organizacij, ki so jih na vlado naslovili v zadnjem letu.
Podpora vnovični izvolitvi Ivana Bizjaka
29. 06. 2000 12.53
Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (KVIAZ) je na izredni seji brez glasu nasprotovanja (15:0) podprla predlog predsednika države Milana Kučana, da državni zbor na položaj varuha človekovih pravic vnovič izvoli Ivana Bizjaka. Šestletni mandat se bo sedanjemu ombudsmanu iztekel 29. septembra letos.
Kongres sprejel resolucijo o Sloveniji
28. 06. 2000 11.11
Ameriški kongres je soglasno sprejel resolucijo o Sloveniji, s katero ugotavlja, da bo sprejem Slovenije v polnopravno članstvo transatlantskih in evropskih ustanov pomemben korak k nerazdeljeni, celoviti in svobodni Evropi. Slovenija je z resolucijo dobila pohvalo zaradi partnerstva z ZDA in zvezo NATO. Resolucija je bila najprej soglasno sprejeta v senatu na pobudo republikanca Williama Rotha, nato pa dobila potrditev še v predstavniškem domu.
Danes 9. obletnica samostojne države Slovenije
25. 06. 2000 14.22
Na današnji dan pred devetimi leti je takratna slovenska skupščina uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti. Dan kasneje je bila suverena slovenska država slovesno razglašena, s čimer so se končala prizadevanja za njeno samostojnost in začel boj za njeno osamosvojitev.
Dini v Moskvi
24. 06. 2000 14.04
Italijanski zunanji minister Lamberto Dini, ki trenutno predseduje ministrskemu svetu Sveta Evrope (SE), se je v Moskvi z ruskim kolegom Igorjem Ivanovom pogovarjal o razmerah v Čečeniji. Ivanov je zatrdil, da želi Rusija vzdrževati dobre odnose s SE, saj meni, da je ta organizacija zelo pomembna pri izgradnji Evrope brez delitev. Na srečanju je sodeloval tudi generalni sekretar SE Walter Schwimmer, ki se je v zadnjih dveh dneh mudil na severnem Kavkazu. Vodstvo SE naj bi v ponedeljek odgovorilo na zahtevo parlamentarne skupščine SE, da bi Rusijo zaradi kršenja človekovih pravic izključili iz organizacije.
Sprejem na obrambnem ministrstvu
23. 06. 2000 17.04
Obrambni minister Janez Janša je danes na ministrstvu za obrambo pripravil sprejem ob dnevu državnosti, na katerega so bili vabljeni člani koordinacijske skupine, ki je leta 1991 vodila obrambo Slovenije in svojci padlih v vojni za osamosvojitev. V svojem nagovoru je Janša poudaril, da so vsi, ki so se v takratnem kritičnem položaju odzvali klicu domovine, postavili temeljni kamen za današnjo suvereno državo.
Bizjak na srečanju ombudsmanov
23. 06. 2000 14.02
Varuh človekovih pravic Ivan Bizjak se na povabilo komisarja za človekove pravice pri Svetu Evrope (SE) Alvara Gil Roblesa udeležuje srečanja ombudsmanov držav srednje in vzhodne Evrope, ki poteka danes in jutri v Budimpešti. Srečanja s komisarjem se udeležujejo ombudsmani iz enajstih držav omenjenega območja, v katerih institucija ombudsmana že deluje, namen srečanja pa je utrditi sodelovanje med ombudsmani v posameznih državah in komisarjem, so sporočili iz urada varuha človekovih pravic.
V Teksasu usmrtili Garyja Grahama
23. 06. 2000 10.47
V Teksasu so sinoči usmrtili 36letnega Garyja Grahama zaradi umora leta 1981, za katerega je do konca vztrajal, da ga ni zagrešil. Graham se je do konca boril z zaporniškimi pazniki, ki so ga morali tesno prikleniti, ko so ga peljali do ležišča, na katerem so mu vbrizgali smrtonostno tekočino. Grahamova usmrtitev je pritegnila največjo pozornost ameriških medijev od usmrtitve Karle Fay Tucker leta 1998, ker guverner Teksasa George Bush kandidira za predsednika ZDA. Njegova kandidatura je bila pomeben element pri začetku nacionalne debate o upravičenosti smrtne kazni v pravosodnem sistemu, ki je dokazano pomanjkljiv in pristranski.
Parlament BiH potrdil novo vlado
23. 06. 2000 08.29
Bosansko-hercegovski parlament je včeraj potrdil vlado novega premiera, Srba Spasoja Tuševljaka. V vladi sodelujeta po dva Srba, Muslimana in Hrvata. Novi zakon o vladi, ki so ga sprejeli aprila, namreč predvideva, da je v vladi šest ministrov namesto dosedanjih treh. Tuševljak je v predstavitvi vladnega programa dejal, da se bo kabinet najbolj posvetil gospodarstvu, povezovanju BiH z Evropo, razvoju in ekologiji.
V Republiki srbski odpravili smrtno kazen
22. 06. 2000 21.30
Parlament Republike srbske je danes sprejel odločitev o odpravi smrtne kazni in jo nadomestil z dosmrtno ječo. Po ustanovitvi Republike srbske leta 1992 je bilo sicer izrečenih kar nekaj smrtnih kazni, vendar pa nobene niso izvršili.
Delegacija Sveta Evrope na obisku v Rusiji
22. 06. 2000 15.54
Visoka delegacija Sveta Evrope je s pogovori v Moskvi danes začela obisk v Rusiji, na katerem bo zbirala podatke o vojni v Čečeniji. Generalni sekretar Sveta Evrope Walter Schwimmer in italijanski državni sekretar v zunanjem ministrstvu Umberto Ranieri sta se najprej sestala z namestnikom ruskega zunanjega ministra Jevgenijem Gusarovom, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax.
Umrla Christiane Herzog
19. 06. 2000 18.24
V Nemčiji je danes v 63. letu starosti za rakom umrla soproga nekdanjega nemškega predsednika Romana Herzoga, Christiane Herzog, so sporočili iz kabineta nekdanjega predsednika. Herzogova je za rakom bolehala že nekaj časa, zato se tudi ni veliko pojavljala v javnosti. Med nemškimi državljani je bila zelo priljubljena, znana pa je bila tudi po dobrodelnih dejavnostih; med drugim je aktivno sodelovala pri skladu za otroke ZN. Z nekdanjim nemškim predsednikom sta bila poročena 42 let, par pa je imel dva sinova.
Ugibanja o Li Pengovem predčasnem odhodu
16. 06. 2000 19.42
Predsednik kitajskega narodnega kongresa Li Peng je iz Slovenije odpotoval na Hrvaško, kjer se je že sestal s predsednikom hrvaškega sabora Zlatkom Tomčićem. Medtem pa še vedno niso uradno sporočili vzrokov za včerajšnjo odpoved srečanja med Li Pengom in premierom Bajukom.
Konferenca gluhih v Sloveniji
15. 06. 2000 19.34
Predsednik države Milan Kučan je danes sprejel udeležence 1. evropske konference nacionalnih organizacij gluhih Evrope.
AIS pripravila miroljubni shod
14. 06. 2000 16.56
Amnesty International Slovenije (AIS) je pred poslopjem državnega zbora pripravila miroljubni shod, s katerim je počastila spomin na žrtve nasilnega zatrtja mirnih protestov kitajskih študentov na Trgu nebeškega miru junija pred enajstimi leti. Gre za miroljubno demonstracijo, ki jo zaradi nadaljevanja grobih kršitev človekovih pravic na Kitajskem in nekaznovanosti odgovornih za omenjeni pokol AIS pripravlja vsakega junija že vrsto let. Za protest pred parlamentom so se v AIS odločili, ker je letos ravno v času te, kakor jo imenujejo neslavne obletnice, na obisku v Sloveniji predsednik stalnega odbora kitajskega nacionalnega ljudskega kongresa Li Peng.