črna
Predrag Bulatović namesto Momirja
24. 02. 2001 00.00
V Bijelini potega drugi kongres Socialistične194160ljudske stranke (SNP)194160Črne gore, na katerem sodeluje 468 delegatov - 332 izbranih v občinskih organizacijah in 136 članov glavnega odbora SNP, ki imajo pravico biti predstavnik na kongresu. Kongres bo, kot je napovedano, sprejel pet resolucij: "svobodna in enakopravna Črna gora v mednarodno priznani Jugoslaviji", "na demokratični način do demokratične Črne gore v demokratični skupni državi", "mednarodne integracije ter odprto in enakopravno medstrankarsko sodelovanje", "kvalitetno gospodarstvo in poštena privatizacija –
Turistična predstavitev Slovenije v Beogradu
22. 02. 2001 00.00
Slovenska turistična organizacija (STO) in turistična agencija Globtour sta danes v beograjskem hotelu Jugoslavija priredili prvo turistično delavnico Slovenije. V okviru dvodnevnega srečanja, ki se ga udeležujejo tudi predstavniki 13 znanih slovenskih hotelirjev, bosta gostitelja - Jugoslovansko združenje turističnih agencij in beograjska turistična agencija Lido Tours - med drugim poskrbela tudi za dvostranske pogovore s srbskimi hotelirji in turističnimi agencijami.
Cariniki ZRJ na črnogorskih mejah
15. 02. 2001 00.00
Po neuradnih podatkih naj bi se jugoslovanski cariniki v prihodnjih desetih dneh vrnili na pet črnogorskih mejnih prehodov na meji te republike s Hrvaško, Albanijo in BiH. Že od 12. februarja pa so na administrativni meji Srbije s Kosovom in Črno goro nadzorne točke, na katerih bo ocarinjeno vse blago tujega porekla, prihodek od carin pa bo šel v proračun ZRJ. S tem naj bi cariniki preprečili tihotapljenje in sivo ekonomijo.
Carla Del Ponte v Črni gori
14. 02. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je danes prispela na obisk v Črno goro, v okviru katerega bo izdala zaporne naloge za obtožene iz te jugoslovanske republike. Po poročanju beograjskega radia B92 naj bi predala zaporne naloge za tri osebe, vpletene v jugoslovansko bombardiranje Dubrovnika leta 1991.
Vojvodina je za večjo avtonomijo
13. 02. 2001 00.00
Po mnenju predsednika skupščine Vojvodine Nenada Čanka bi morala imeti Vojvodina tudi določene pristojnosti na področju zunanje politike oziroma diplomacije, v sinočnjem pogovoru za Televizijo Črna gora pa je dejal, da je veljavna ustava Republike Srbije za Vojvodino in Kosovo "okupacijska", ker je ukinila avtonomijo obeh pokrajin. Po pisanju Glasa javnosti bo Čanak danes odpotoval na večdnevni obisk v ZDA, kjer naj bi se srečal z "visokimi predstavniki ameriške administracije".
Črna gora proti carinskemu nadzoru na administrativni meji
12. 02. 2001 00.00
Črna gora je danes izrazila nasprotovanje carinskemu nadzoru na administrativni meji s Srbijo. Jugoslovanski cariniki so namreč danes začeli z nadzorom na mejnih točkah med Srbijo ter Črno goro in Kosovom. Ta "politični" ukrep spominja na ravnanje režima nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, je po poročanju beograjske tiskovne agencije Beta izjavil črnogorski minister za trgovino Ramo Bralić.
Evropa in ZDA si ne želita neodvisne Črne gore
07. 02. 2001 00.00
Noben evropski ali ameriški politik si ne želi, da bi Črna gora zapustila jugoslovansko federacijo in postala neodvisna država, je danes v Parizu zatrdil francoski zunanji minister Hubert Vedrine. "Kakor mi je znano, evropski in ameriški politiki ne podpirajo morebitne odcepitve Črne gore, menim pa, da ji tudi njene sosede niso naklonjene," je še dejal Vedrine.
ZDA ostajajo na Balkanu
03. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekrertar Colin Powell si je v minulih dneh prizadeval razgnati strahove o umiku ZDA z Balkana in na pogovore sprejel več predstavnikov držav z območja, obenem pa zavrnil pogovor s predsednikom Črne gore Milom Djukanovićem. Tiskovni predstavnik State Departmenta Richard Boucher je uradno pojasnil, da se Powell in Djukanović nista sestala zaradi "težav z urnikom", ter zato, ker se ZDA ne želijo vmešavati v volilni proces v Črni gori, kjer bodo aprila pripravili parlamentarne volitve, po katerih se bodo njeni prebivalci odločali tudi o razpisu referenduma o neodvisnosti.
Zborovanje v Podgorici
28. 01. 2001 00.00
Včeraj se je sedem tisoč pristašev udeležilo zborovanja na glavnem trgu v Podgorici. Zborovanje je pripravila liberalna aliansa Črne gore, vendar naj ne bi šlo za strankarsko zborovanje ampak zborovanje vseh ljudi, ki si želijo neodvisno in mednarodno priznano Črno goro. Na zborovanju je najprej govoril vodja Liberalne alianse Miodrag Živković. Na zborovanju ni prišlo do incidentov, razen, ko so zapeli pesem posvečeno Črni gori, ko so iz nekaj deset pušk izstrelili vse naboje. Črnogorski liberalci so zahtevali, da črnogorske oblasti razpišejo referendum z jasnim vprašanjem in obljubo, da bodo rezultate spoštovali. Liberalcem se je pridružila številna skupina javnih osebnosti, politikov, novinarje, univerzitetnih profesorjev, pisateljev in umetnikov. Po besedah govorcev lahko neodvisnost Črne Gore dosežejo z odprtostjo in vabilom vsem političnim nasprotnikom in z močno koalicijo za svobodno in demokratično Črno goro, ki vključuje stranke DPS, Liberalno alianso, Social-demokratsko stranko in vse nevladne organizacije, zveze, skupine in državljane, ki so za samostojnost. Vodja Liberalne alianse Miodrag Živković je pozval predsednika Mila 195144ukanovića, da čimprej konča strategijo aktivnega čakanja, ker s tem zmanjšuje možnosti za samostojnost Črne gore.
Del Pontejeva februarja v Črni gori
26. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte bo 15. in 16. februarja obiskala Črno goro, se je izvedelo iz krogov blizu tožilke. Del Pontejeva se bo ob tej priložnosti srečala s črnogorskim predsednikom Milom Djukanovićem in premierom Filipom Vujanovićem. Črna gora že več kot leto dni sodeluje s haaškim sodiščem, še navaja vir.
Kako poslovati s Črno goro
25. 01. 2001 00.00
Krepitvi blagovne menjave in poslovnih stikov je bil namenjen današnji posvet v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije s temo Kako poslovati s Črno goro. Po prepričanju predsednika črnogorske gospodarske zbornice Vladimirja Vukmirovića vse možnosti sodelovanja gospodarstev Slovenije in Črne gore še zdaleč niso izkoriščene.
21. francosko-afriški vrh
18. 01. 2001 00.00
Visoki predstavniki 52 afriških držav, francoski predsednik Jacques Chirac ter generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan so se zbrali v kamerunski prestolnici Yaounde, kjer se je začel 21. francosko-afriški vrh. Tokratno vrhunsko srečanje je po udeležbi najpomembnejše doslej, saj se nekatere države, med drugim Alžirija, ki jo zastopa predsednik Abdelaziz Buteflika, vrha udeležujejo prvič. Glavna tema srečanja bodo izzivi globalizacije, s katerimi se mora soočiti črna celina. Razprave o političnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih vidikih tega procesa pa je zasenčila smrt voditelja DR Kongo Laurent-Desireja Kabile, zato so udeleženci srečanje začeli z minuto molka v spomin nanj.
Razhajanja med ZRJ in Črno goro
18. 01. 2001 00.00
Vojislav Koštunica, Milo 195144ukanović in Zoran 195144inđić so se včeraj v Palači federacije pogovarjali o preureditvi odnosov v zvezni državi. Predsednika ZRJ in Črne gore in mandatar za sestavo nove srbske vlade so se sestali za zaprtimi vrati. Zoran 195144inđić je po več kot dveurnem srečanju dejal, da so razhajanja med Podgorico in Beogradom glede prihodnosti ZRJ velike. Po njegovih besedah je pomembno, da se dialog nadaljuje, da bo rešitev, ki bo sprejeta, demokratična in da bo upoštevala zelo veliko nestabilnost območja. Po njegovih napovedih naj bi se srbsko-črnogorski dialog o tem vprašanju nadaljeval po sestavi nove srbske vlade in po odločitvi o predčasnih volitvah v Črni gori, ki naj bi bila sprejeta v prihodnjih desetih dneh. Srečanje je bilo napovedano že za nedeljo zvečer, vendar je bil zaradi tehničnih razlogov preložen.
Filmski festival Sundance
18. 01. 2001 00.00
V ameriški zvezni državi Utah se danes začenja 20. filmski festival Sundance. Na festivalu, ki je od ustanovitve leta 1981 postal najpomembnejše srečanje neodvisnih filmskih ustvarjalcev v ZDA, bodo do 28. januarja v Park Cityju, Salt Lake Cityju in Ogdenu prikazali 115 celovečernih in 65 kratkih filmov. Otvoritveni film letošnjega festivala bo režijski prvenec ameriške igralke Christine Lahti, My First Mister. Film je črna komedija o nenavadnem odnosu med mlado trgovsko pomočnico in njenim šefom, v njem pa igrata Albert Brooks in Leelee Sobieski. Dva dneva po premieri svojega prvenca bo 50-letna igralka, znana po vlogi v televizijski nadaljevanki Chicago Hope, prejela nagrado za svoje delo v neodvisni kinematografiji.
Pravoslavni božič po svetu
07. 01. 2001 00.00
Sveti večer pred pravoslavnim božičem je po svetu minil brez incidentov. Betlehem je bil zaradi nasilja na Bližnjem vzhodu sinoči skoraj popolnoma prazno mesto. V cerkvi kristusovega rojstva je bila sicer sveta maša, ki se je je udeležil tudi palestinski vodja Jaser Arafat, vendar pa je prišlo veliko manj ljudi kot običajno. Kljub majhnemu številu obiskovalcev pa so izraelske oblasti poostrile varnostne ukrepe v Betlehemu. Izraelski pravoslavni kristjani so praznik letos preživeli doma v molitvi, ker so menili, da se po treh mesecih nasilja ne spodobi praznovati.
Nove zveze Srbije in Črne gore ne bo
03. 01. 2001 00.00
Podpredsednik največje črnogorske opozicijske Socialistične ljudske stranke (SNP) Predrag Bulatović je za beograjski Nedeljnji telegraf povedal, da bodo Črnogorci potrebovali potne liste za vstop v Srbijo, če se bo Črna gora odcepila, in da bo "meddržavno sovraštvo do konca leta v tem primeru večje kot pa med Srbijo in Hrvaško".
Djukanović želi mednarodno priznanje
27. 12. 2000 00.00
Črnogorski predsednik Milo Djukanović si želi mednarodnega priznanja neodvisnosti Črne gore. Črna gora in Srbija bi morale biti neodvisni in oblikovati "ohlapno zvezo", je dejal Djukanović za državno televizijo v Podgorici. Nova zveza držav naj bi bila oblikovana podobno kot zveza Rusije in Belorusije.
Zaprli volišča v Srbiji
23. 12. 2000 00.00
V Srbiji so ob 20. uri zaprli volišča. Predčasne parlamentarne volitve so potekale mirno in brez večjih zapletov. Volilna udeležba je bila nižja kot na jugoslovanskih predsedniških in skupščinskih volitvah, saj je do 18. ure glasovalo okoli 52 odstotkov volivcev.
Ostre kritike Annanovega predloga
22. 12. 2000 00.00
Predlog generalnega sekretarja Združenih narodov Kofija Annana o preureditvi Zvezne republike Jugoslavije v konfederacijo Srbije, Črne Gore in Kosova so ostro zavrnile vse tri strani. Vojislav Koštunica je ob tem izjavil, da je Jugoslavija federativno urejena država, ki jo sestavljata Srbija in Črna gora, Kosovo pa je le del Srbije. Predsednik jugoslovanske vlade Žižić pa je Annanov predlog označil kot kršitev diplomatske kulture, ter poudaril, da nihče ni pristojen za sprejemanje ustave ZRJ.
Žižić za sodelovanje Črne gore
17. 12. 2000 00.00
Predsednik jugoslovanske vlade Zoran Žižić je naročil guvernerju Narodne banke Jugoslavije Mlađanu Dinkiću, naj na prihodnje sestanke guvernerjev centralnih bank nekdanjih jugoslovanskih republik povabi tudi predstavnika centralne banke Črne gore. Premier Žižić je povedal, da je zvezna vlada prejšnji teden oblikovala komisijo za nasledstvo nekdanje SFRJ, v sestavi katere morajo biti tudi predstavniki Črne gore. Tak sklep je po Žižićevih besedah v skladu s sodelovanjem in delovnimi stiki, ki jih ima njegov kabinet s črnogorsko vlado.
Tudi Črna gora želi biti naslednica
16. 12. 2000 00.00
Za monetarni svet Črne gore bo nelegitimen sleherni dogovor o razdelitvi zlata in deviznih rezerv nekdanje SFRJ, pri katerem ne bodo sodelovali predstavniki črnogorske monetarne oblasti. Monetarni svet Črne gore je v sporočilu za javnost poudaril, da Narodna banka Jugoslavije (NBJ) po ustanovitvi črnogorske centralne banke nima več pravice izvajati denarne politike v tej republiki. Monetarni svet je poleg tega protestiral, ker predstavniki črnogorske centralne banke niso bili povabljeni na torkov sestanek guvernerjev centralnih bank Slovenije, Hrvaške, BiH, Makedonije in "takoimenovane NBJ", zato "šteje za nelegitimni sleherni dogovor o razdelitvi zlata in deviznih rezerv nekdanje SRJ".
ZRJ sprejeta v SEP
25. 11. 2000 00.00
ZR Jugoslavija je postala 17. članica Srednjeevropske pobude (SEP). V članstvo so jo danes v Budimpešti sprejeli predsedniki vlad držav članic SEP, ki so pozdravili demokratične spremembe v ZRJ. Obenem so se zavzeli za ureditev odnosov med Srbijo in Črno goro, pa tudi za dialog med Srbi in Albanci na Kosovu. Po spremembah na oblasti v Beogradu je ZRJ v dobrem mesecu tako postala članica še ene mednarodne organizacije, potem ko je bila sprejeta v Združene narode, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi in Jadransko-jonsko pobudo ter postala udeleženka Pakta stabilnosti za JV Evropo. Vrha SEP v Budimpešti sta se udeležila tudi jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović in črnogorski predsednik Milo Djukanović. Povabljen je bil sicer tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica, vendar se vrha ni udeležil zaradi napetih razmer na Kosovu in jugu Srbije.
195144ukanović pozval k priznanju Črne gore kot države
24. 11. 2000 00.00
Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović je danes na vrhu Evropske unije in držav zahodnega Balkana v Zagrebu mednarodno skupnost pozval, naj Črno goro prizna kot državo. Kot je dejal, se črnogorsko vodstvo zavzema za ločeno mednarodno priznanje Črne gore in Srbije, Pogorica pa je pripravljena sprejeti oblikovanje nekakšne povezave teh dveh držav.
Znova začel drseti plaz iz Podolševe
23. 11. 2000 00.00
Po podatkih celjskega regijskega centra za obveščanje je v zadnjih 48 urah zaradi obilnega deževja proti občini Solčava znova začel drseti plaz iz Podolševe. Opazovalci na štirih točkah ocenjujejo, da je plaz dolg približno 2000 metrov in širok od 150 do 200 metrov. V zadnjih nekaj urah pa naj bi se premaknil za 2,5 metra.
195144ukanović ponovil željo po neodvisnosti
21. 11. 2000 00.00
Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović je na današnjem zasedanju Parlamentarne skupščine zveze NATO v Berlinu znova potrdil, da Črna gora nima druge možnosti, kot da izvede referendum o svoji prihodnosti, če Srbija ne bo privolila v preučitev odnosov med republikama. Črna gora si želi neodvisnost, vendar pa bodo njene meje s Srbijo odprte, je dodal. "Ne bomo uvedli ne viz ne potnih listov, vsi potenciali Črne gore bodo na razpolago srbskemu prebivalstvu," je poudaril.
Nilski konj v Skadarskem jezeru
14. 11. 2000 00.00
Skadarsko jezero, ki si ga delita Črna gora (ZRJ) in Albanija, je nedavno dobilo novega prebivalca - nilskega konja, ki ga je Črni gori podaril beograjski zoološki vrt. Štiristo kilogramov težak nilski konj se je nastanil na obrežju jezera v bližini kraja Plavnica, kjer naj bi bil v prihodnosti zoološki vrt, zaenkrat pa za nenavadnega gosta skrbi Slobodan Pejovič, lastnik posestva ob jezeru. Nilski konj naj bi se v novem okolju zaenkrat dobro počutil.
Posledice neurja v Sloveniji
07. 11. 2000 00.00
Krajevni hudourniki in reka Savinja so malo po polnoči, ko je prišlo do izredno močnega naliva na območju Solčave v Zgornjesavinjski dolini, poplavili več stanovanjskih in gospodarskih objektov, sprožilo se je tudi več manjših zemeljskih plazov. Tudi v občini Luče je Savinja prestopila bregove in zalila stanovanjske objekte. Cesta v Solčavo je neprevozna, saj je Savinja poškodovala most na tej cesti ter most do zaselka Raduha. Občini Solčava in Luče sta od druge ure zjutraj brez elektrike. Tudi v občini Nazarje so razmere zelo kritične, saj se je Savinja pri tovarni Elkroj izlila iz svoje struge in zalila tovarno in nekaj objektov v bližini. Vse druge reke na Celjskem močno naraščajo, vendar so zaenkrat še vedno v strugah. Zaradi obilnih padavin na območju Gorenjske so vode prestopile bregove in poplavile ceste na posameznih odsekih, hudourniki pa so na vozišče nanosili več kamenja, blata in listja. V soteski med Bledom in Bohinjem je na vozišču veliko vode in večjih skal, na Črnivcu pa je voda zalila podvoz, ki je zato neprevozen. Zaradi zemeljskega plazu je zaprta tudi cesta Kropa - Dražgoše. Na Jesenicah je voda zalila Tomšičevo cesto. Železniška proga Jesenice - Lesce je zaprta, ker je hudournik na tire nanosil skale in vejevje (potnike na omenjeni relaciji prevažajo z avtobusom). Prav tako je zaprta železniška proga Bohinj - Most na Soči, ker je predor zalila voda. Voda je sicer na območju Gorenjske zalila in ogrozila tudi več hiš. Sprožilo pa se je tudi več zemeljskih plazov. V Koprivniku je voznik traktorja, sicer policist, okrog ene zjutraj odstranjeval manjši zemeljski plaz s ceste. Med tem se je sprožil nov, še večji zemeljski plaz, ki je traktor porinil s ceste 20 do 30 metrov globoko v strugo potoka in ga zasul. Voznik traktorja je ob tem utrpel tako hude telesne poškodbe, da je na kraju nesreče poškodbam podlegel.
Marka ostaja edino plačilno sredstvo?
05. 11. 2000 00.00
Od sredine novembra bo nemška marka ostala edino legalno plačilno sredstvo na ozemlju Črne gore, je za tiskovno agencijo FoNet povedal Dimitrije Vesović, član črnogorskega monetarnega sveta. Približno 70 milijonov dinarjev, kar je 2,3 milijona nemških mark, ki so na žiro računih v Črni Gori, bodo v desetih dneh zamenjali v nemške marke, jugoslovanski dinar pa bodo povsem umaknili iz obtoka. Črna gora je sicer že lani prevzela nadzor nad denarno politiko na svojem ozemlju, ko je imenovala monetarni svet republike in uvedla nemško marko (poleg dinarja) kot vzporedno valuto. Črnogorska skupščina je 31. oktobra sprejela zakon o Centralni banki Črne gore in tako povsem zaokrožila svojo monetarno neodvisnost od Beograda.
Referendum o neodvisnosti pred junijem
03. 11. 2000 00.00
Črnogorska vladajoča koalicija se je dogovorila, da bo še pred junijem prihodnje leto izvedla referendum o neodvisnosti republike, pišejo današnje podgoriške Vijesti. Priprave na referendum naj bi se začele takoj, izvedli pa naj bi ga ne glede na to, kakšen dogovor o prihodnosti ZR Jugoslavije bo Črna gora dosegla s Srbijo, dodaja časnik.
Sklep o ustanovitvi narodne banke
02. 11. 2000 00.00
Črnogorski parlament je včeraj sprejel sklep o ustanovitvi narodne banke Črne gore, s katero bi republika vzpostavila lastni monetarni sistem in se tako še dodatno osamosvojila od Srbije. Za vladni predlog je glasovalo 37 poslancev, sedem se je glasovanja vzdržalo, medtem ko se opozicijski poslanci glasovanja niso udeležili. Parlament sicer šteje 78 poslancev.