13 let

Poplava dekliških pop skupin v Veliki Britaniji

28. 10. 1999 10.13

Veliko Britanijo je preplavil val dekliških pop skupin, katerih članice nimajo več kot 12 let. Zaradi tega se je na otoku vsul val kritik, češ da so nove zvezde premlade, da bi prenesle ceno slave. Pojav najnovejših skupin Best Friends in BreZe zbuja strah, da bosta pritisk zabavne industrije in prevelika medijska pozornost za njih usodne. ''Kmalu se bodo pojavile devet- in desetletnice, od katerih bodo pričakovali, da igrajo vlogo odraslih, za katero pa čustveno še sploh ne bodo pripravljene,'' je za BBC izjavil otroški psiholog Richard Woolfson.

Prva zahodna premiera Faričevega Terminala

27. 10. 1999 15.51

Plesna predstava koreografa Matjaža Fariča Terminal je po dveh murskosoboških premierah ljubljansko oz. zahodno premiero doživela včeraj v viteški dvorani Cekinovega gradu (Muzeja novejše zgodovine). Za avtorja, ki opozarja, da je to povsem nova predstava in le v posredni zvezi z njegovim istoimenskim lanskim projektom v Stockholmu, pomeni Terminal tudi ''uresničitev želje, ki jo je gojil že dvajset let, pa zanjo doslej ni bilo ne ustreznih pogojev ne sodelavcev.'' Od slednjih so svoje izkušnje o procesu priprave projekta povzeli plesalec Gregor Luštek in članica skupine Psycho-Path, ki v dogajanju neposredno sodeluje. Ker je za Fariča to tudi prvi projekt v vlogi rezidenčnega koreografa Cankarjevega doma - producenta Terminala, sta z Uršulo Cetinski, voditeljico gledališkega programa CD, pojasnila, kaj tak Faričev status pomeni za ustvarjalca, producentsko hišo in sofinancerje predstav.

Poljski umetniški plakati na ogled v Passau

22. 10. 1999 15.33

Približno 100 plakatov poljskih umetnikov je od danes razstavljenih v Muzeju moderne umetnosti v Passauu. Svoja dela iz zadnjih petdesetih let razstavlja 36 umetnikov. Plakati izvirajo iz oddelka varšavskega Narodnega muzeja - Muzeja plakatov, ustanovljenega leta 1968. V Passauu bodo do 5. decembra prikazani predvsem plakati, ki napovedujejo kulturne prireditve - gledališke, operne ali filmske. Razstava vsebuje različne umetniške sloge: kubizem, ekspresionizem in nadrealizem.

Upati ni greh

21. 10. 1999 15.56

Košarkarice Imosa Ježice čaka danes ob 18.30 tekma 5. kroga evropske lige. Nasprotnice slovenskih prvakinj bodo igralke francoskega Bourgesa, ki so ene izmed glavnih favoritinj tekmovanja. Srečanje bosta sodila Italijan Marcello Reatto in Madžar Istvan Valovics.

Hašek ni v formi

21. 10. 1999 15.47

V ameriški profesionalni hokejski ligi (NHL) so v sredo odigrali osem tekem. Več uspeha so imela domača moštva, ki so dobila štiri obračune, v gosteh so bili uspešni Nashville Predatorsi in Colorado Avelanche, z remijem pa sta se končali tekmi Toronto Maple Leafs - Carolina Hurricanes in Los Angeles Kings - Boston Bruins.

Novi generalni direktor organizacije UNESCO

21. 10. 1999 07.57

Japonskega veleposlanika v Franciji Koičira Macuro so danes v Parizu izvolili za generalnega direktorja organizacije ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), so sporočili diplomatski viri iz sedeža UNESCO. Macura bo na položaju zamenjal Španca Frederica Mayorja.

Se pokojninski boni splačajo?

15. 10. 1999 20.59

V teh dneh se mnogi sprašujejo, kaj naj storiti z delnicami tako imenovanih praznih pidov. Še slab mesec, do 13. novembra, jih je mogoče zamenjati za pokojninske bone in, to se lahko stori od danes naprej, odpreti polico dodatnega pokojninskega zavarovanja. Po izračunih se zamenjava delnic v pokojninske bone izplača.

Gilles Jacob na čelu cannskega festivala

15. 10. 1999 15.11

festival, pripravijo maja vsako leto. Pierre Viot je odstopil kot direktor Filmskega festivala v Cannesu. Na njegovem mestu ga bo 2. novembra nasledil Gilles Jacob. Sicer naj bi filmski festival v prihodnjem letu pripravila Viot in Jacob skupaj.

Na Dunaju razstava o Sigmundu Freudu

15. 10. 1999 15.08

V avstrijski Narodni knjižnici ter v Muzeju Sigmunda Freuda bodo 22. novembra odprli razstavo o očetu psihoanalize Sigmundu Freudu.

Prvo nagrado prejel film Rosie

13. 10. 1999 14.56

Na nedavnem filmskem festivalu v Gentu na severovzhodu Belgije je nagrado za letošnji najboljši belgijski film prejel film Rosie, ki ga je režirala 32-letna Patrice Toye. Film Rosie je poleg omenjene dobil še nagradi za najboljšo režijo in najboljšo igralko. Posebno nagrado festivala za najboljši scenarij minulih petnajst let pa je prejel Jaco Van Dormael za film Toto junak.

Dražba Menuhinovih violin pri Sothebyju

13. 10. 1999 14.56

Večino violin in violinskih lokov iz zbirke slavnega Yehudia Menuhia (1916 - 1999) bodo 16. novembra prodali na dražbi v Londonu. Med okoli 30 glasbili je tudi violina iz javorovine in smrekovine iz letala 1739. Menuhin, ki velja za najslavnejšega violinista 20. stoletja, je svojo zbirko violin zbiral šestdeset let. Letos marca je umrl v berlinski univerzitetni bolnici v starosti 82 let.

Obletnica Konfucijevega rojstva

07. 10. 1999 15.33

Kitajska danes praznuje 2550. obletnico rojstva filozofa Konfucija, ki kljub temu da je bil v 50. letih obstoja komunizma večkrat žrtev napadov, še vedno velja za največjega kitajskega misleca. Kitajski predsednik Jiang Zemin naj bi se danes udeležil slovesnosti v spomin velikega misleca. Kitajske oblasti so sicer nedavno rehabilitirale konfucijansko misel, ki jo predstavljajo kot okop pred domnevno dekadenco in nemoralnostjo Zahoda. Več sto tisoč turistov vsako leto obišče mesto Qufu na vzhodu Kitajske, kjer se je leta 551 pr.n.št. rodil in leta 479 umrl Konfucij. Konfucij se je v poznih letih, potem ko je večino življenja preživel v revščini kot uradnik in učitelj, odpravil na 14 let dolgo potovanje po Kitajski, med katerim je mogočne učil pravičnosti in dobrohotnosti ter revne ubogljivosti. Konfucija za časa življenja niso upoštevali, v obdobju vladanja dinastije Han (221 pr.n.št.) pa so njegovo miselnost postavili za državno vero, kjer se je obdržala do padca cesarstva leta 1911.

Svetovni dan učiteljev

05. 10. 1999 15.20

Učitelji so gonilna sila za spremembe v družbi, saj lahko prebudijo v učencih čut za družbeno pravičnost, ki je temelj za mir, razvoj, demokracijo in odpravo revščine, je v poslanici ob današnjem svetovnem dnevu učiteljev poudaril generalni direktor Organizacije ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) Federico Mayor.

Pelejevemu sinu bodo sodili zaradi umora

05. 10. 1999 11.13

Sedemindvajsetletni Edson Cholbi do Nascimento, sin nekdanjega brazilskega nogometnega zvezdnika Peleja, in njegov tri leta mlajši prijatelj Marcilio Jose Marinho de Melo se bosta morala na sodišču zagovarjati zaradi umora.

Šakić obsojen na 20 let zapora

04. 10. 1999 15.09

Zagrebško sodišče je danes Dinka Šakića, nekdanjega vodjo koncentracijskega taborišča Jasenovac, obsodilo na najvišjo možno kazen, 20 let zapora. Sedemčlansko zagrebško sodišče je Šakića spoznalo za krivega zločinov proti civilnemu prebivalstvu in kršitve mednarodnega prava.

Volkswagen posodablja obrate na Kitajskem

30. 09. 1999 15.53

Nemški avtomobilski velikan Volkswagen naj bi po besedah Stefana Jacobyja, predstavnika podjetja, zadolženega za azijski trg v roku petih let v svoji mešani podjetji na Kitajskem vložil tri milijarde nemških mark. Investicije bodo namenjene za modernizacijo in posodobitev proizvodne opreme, s katero bodo izdelovali osebne avtomobile bora in passat. Wolkswagen namerava do leta 2002 na Kitajskem uvesti tudi proizvodnjo posebnega družinskega vozila.

Newyorški Muzej Guggenheim bo star 40 let

28. 09. 1999 15.55

Newyorški župan Rudolph Giuliani je 21. oktober razglasil za Dan Muzeja Guggenheim, saj je bil svetovno znani newyorški muzej ustanovljen na ta dan pred natanko 40 leti, leta 1959. Obletnico bodo praznovali s prostim vstopom v muzej in predstavitvijo zgodovine in arhitekture muzeja, ki ga je zasnoval arhitekt Frank Lloyd Wright. Ameriški podjetnik in zbiralec umetnin Solomon R. Guggenheim je leta 1939 v New Yorku odprl Museum of Non-Objective Painting. Leta 1943 pa je naročil arhitektu Franku Lloydu Wrightu, naj zasnuje novo zgradbo za njegovo zbirko. Wright je dejal, da je želel konstruirati ''organsko zgradbo z enim velikim prostorom''. Tako Guggenheim kot Wright nista doživela odprtja te znane zgradbe na Peti aveniji na Manhattnu.

Novi nemško-italijanski filmski dogovor

22. 09. 1999 15.51

Italija in Nemčija sta napovedali, da nameravata uresničiti skupne filmske projekte. Tako naj bi med obiskom nemškega ministra za kulturo Michaela Naumanna v Rimu, ki bo trajal do petka, podpisali pogodbo, ki bo nadomestila že 30 let obstoječo pogodbo med državama in predstavljala učinkovit prispevek k pospeševanju kulturne izmenjave obeh držav. Na programu Naumannovega prvega uradnega obiska v Italiji je tudi obisk Case di Goethe v Rimu, kjer bo Neumann odprl razstavo z deli štipendistov. S svojim obiskom želi nemški kulturni minister poudariti pomembnost tega kraja za umetniško in znanstveno izmenjavo med Nemčijo in Italijo.

Podaljšano vozniško dovoljenje 97-letniku

21. 09. 1999 08.19

97-letnemu Ettoru Montanariju so oblasti po preizkusu, ki je običajen v tej starosti, podaljšale vozniško dovoljenje do leta 2002, je danes sporočil italijanski časnik Corriere della Sera. Novo vozniško dovoljenje naj bi bilo najlepše darilo za njegov rojstni dan 13. septembra, je časniku povedal avtomobilski veteran. Leta 1917 naj bi prejel prvo vozniško dovoljenje, tako da sedi za krmilom že 82 let. ''Kadar vozim hitro, vozim 100 kilometrov na uro,'' je še povedal krepki upokojenec iz bližine jadranskega mesta Ravenna. Zdaj želi ustanoviti klub voznikov, starih prek 90 let.

Oktobra 5. festival sodobnih umetnosti Mesto žensk

20. 09. 1999 14.28

Od 13. do 20. oktobra bo v Ljubljani potekal peti mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk. Producent festivala je Društvo za promocijo žensk v kulturi - Mesto žensk, ki ga po novem vodi Darja Zaviršek, selektor in programski koordinator festivala je Koen van Daele, soproducent pa Cankarjev dom.

Auriol in Maekinen skupaj na vrhu

19. 09. 1999 19.58

Zmagovalec prvega relija na Kitajskem in letošnje enajste preizkušnje za svetovno prvenstvo v reliju je voznik toyote corolle, Francoz Didier Auriol. Drugo mesto je zasedel Britanec Richard Burns v subaru imprezi, tretje pa Španec Carlos Sainz prav tako v toyoti corroli. S to zmago se je Auriol v skupni razvrstitvi svetovnega prvenstva po točkah izenačil s Fincem Tommijem Maekinenom. Oba sta po enajstih od štirinajstih dirk zbrala 48 točk.

50. obletnica sejma

17. 09. 1999 19.58

Jutri bo poteklo 50 let od prvega povojnega Frankfurtskega knjižnega sejma. Na sejmu je 18. septembra leta 1949, takrat še v Pavlovi cerkvi, sodelovalo 205 izključno nemških razstavljavcev, ogledalo pa si ga je 14.000 obiskovalcev. Odtlej se je knjižni sejem razvil v največje svetovno srečanje v panogi. Organizatorji letošnjega, 51. sejma, ki bo potekal od 13. do 18. oktobra, pričakujejo kakih 300.000 obiskovalcev in 6.600 razstavljavcev iz 111 držav. Na sejmu bodo predstavili skoraj 90.000 novih knjižnih izdaj - pred 50 leti je bilo teh točno 1.064. Leta 1949 je ''sejemsko pisarno'' predstavljala vsega ena pisalna miza, na katero so postavili edini telefon. Letošnji sejem naj bi obiskalo 10.000 novinarjev, za katere je pripravljeno veliko novinarsko središče. Korenine knjižnega sejma segajo sicer že v srednji vek; že nekaj let po Guttenbergovem izumu tiska se je Frankfurt razvil v najpomembnejše knjižno središče Evrope.

Otroci, žrtve min iz BiH letovali v Sloveniji

17. 09. 1999 11.36

Rdeči križ Slovenije in Mednarodna ustanova - Fundacija za razminiranje in pomoč žrtvam min v BiH (ITF) sta v otroškem letovišču Debeli rtič od prejšnje sobote, 11. septembra, gostila 13 otrok, žrtev min ter njihovih spremljevalcev iz Bosne in Hercegovine. Kot so sporočili iz omenjene fundacije, so otroke, stare od petih do petnajstih let, med letovanjem pregledali tudi strokovnjaki Inštituta za rehabilitacijo RS iz Ljubljane.

Zakladi slovenskih cerkva v Narodni galeriji

16. 09. 1999 13.27

V Narodni galeriji v Ljubljani bo predsednik Republike Slovenije Milan Kučan danes ob 18. uri kot uvod v novo razstavno sezono odprl reprezentativno razstavo Zakladi slovenskih cerkva - zlatarska umetnost in obrt. O razstavi bo spregovorila njena avtorica Marjetica Simoniti, slavnostni nagovor pa bo imel ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode. Razstava s 194 eksponati bo na ogled do 19. decembra. Z deli zlatarjev in pasarjev iz Ljubljane, Maribora in Celja ter mojstrov zlatarske obrti iz drugih evropskih središč je Narodna galerija postavila na ogled izpovedno najbolj značilna ali po mojstrstvu izdelave najbolj dognana zlatarska dela, ki so se ohranila na Slovenskem v razponu od 13. stoletja do 30. let 20. stoletja.

Zakladi slovenskih cerkva v Narodni galeriji

14. 09. 1999 17.53

Od 16. septembra do 19. decembra bo v Narodni galeriji v Ljubljani na ogled razstava Zakladi slovenskih cerkva, s podnaslovom Zlatarska umetnost in obrt. Za razstavo so izbrali 194 eksponatov, s katerimi želijo prikazati tista izpovedno najbolj značilna ali po mojstrstvu izdelave najbolj dognana zlatarska dela, ki so se ohranila na Slovenskem v razponu od 13. stoletja do 30-ih let 20. stoletja. Gre za dela zlatarjev in pasarjev, ki so ustvarjali v Ljubljani, Mariboru in Celju, ter dela mojstrov zlatarske obrti iz drugih evropskih središč, kot so Augsburg, Fulda, Straubing, Nuernberg, Einsideln, Dunaj, Gradec, Benetke, Rim in Pariz. Ob razstavi je izšla monografija s katalogom del. Avtorica razstave je Marjetica Simoniti. Z gradivom, zbranim iz vse Slovenije, bo predstavljena umetnost oblikovanja in krašenja s srebrom in zlatom kot posebno področje zlatarske obrti, ki se je posvečalo izdelavi nevsakdanjih predmetov, namenjenih cerkvenemu obrednemu bogoslužju. Zlatarski izdelki za sakralno rabo so po materialu dragocen, po rabi poseben, po likovni govorici pa nepogrešljiv del umetniškega oblikovanja.

Več kot 160 mrtvih v bojih na severu Šrilanke

13. 09. 1999 21.33

V hudih bojih med vladnimi enotami in tamilskimi separatisti na severu Šrilanke je od včeraj umrlo več kot 160 ljudi.

Zakladi slovenskih cerkva v Narodni galeriji

11. 09. 1999 12.18

Od 16. septembra do 19. decembra bo v Narodni galeriji v Ljubljani na ogled razstava Zakladi slovenskih cerkva. Za razstavo so izbrali 194 eksponatov, s katerimi želijo prikazati tista izpovedno najbolj značilna ali po mojstrstvu izdelave najbolj dognana zlatarska dela, ki so se ohranila na Slovenskem v razponu od 13. stoletja do 30-ih let 20. stoletja. Gre za dela zlatarjev in pasarjev, ki so ustvarjali v Ljubljani, Mariboru in Celju, ter dela mojstrov zlatarske obrti iz drugih evropskih središč, kot so Augsburg, Fulda, Straubing, Nuernberg, Einsideln, Dunaj, Gradec, Benetke, Rim in Pariz. Ob razstavi je izšla monografija s katalogom del. Avtorica razstave je Marjetica Simoniti.

Še štirje primeri dopinga med kitajskimi plavalci

09. 09. 1999 19.13

Mednarodna plavalna zveza (FINA) je v torek štirim kitajskim plavalcem zaradi jemanja nedovoljenih poživil prepovedala nastope za obdobje prihodnjih štirih let. Plavalke Chen Yan, Nian Yun in Sun Xixi ter plavalec Tian Bin so bili pozitivni na kontroli dopinga konec lanskega leta. Kaznovani so bili tudi trenerji. Trener plavalk svojega dela ne bo smel opravljati naslednji dve leti, oba trenerja plavalca pa po eno leto. Kakšna sredstva so omenjeni Kitajci uporabili, FINA ni sporočila.

Festival Ars Electronica v Linzu

04. 09. 1999 18.13

V avstrijskem mestu Linz se je danes začel festival računalniške umetnosti Ars Electronica. Do četrtka zvečer bodo umetniki in znanstveniki pripravili razstave in konference na temo biološke in genetske tehnologije. Osrednji dogodek letošnjega festivala bo simpozij z naslovom Sledi digitalni revoluciji še biološka? V ponedeljek zvečer bodo podelili nagrade za dosežke na področju interaktivne umetnosti šestim predstavnikom iz ZDA, Švedske, Velike Britanije in Avstrije. Festival Ars Electronica prirejajo že 20 let in je eden največjih festivalov umetnosti in tehnologije.

Marka najbolj razširjena valuta na Kosovu

03. 09. 1999 15.26

Na Kosovu je po sklepu uprave ZN možno uporabljati vse valute. Preferenčna valuta pa je postala nemška marka. Joly Dixon, ki je zadolžen za gospodarsko obnovo v pokrajini, je dejal, da lahko prebivalci za transakcije uporabljajo katerokoli valuto, tudi dinar, katerega uporabe pa ne nameravajo spodbujati.