2. svetovna vojna
Evropski protipredlog: premirje, ozemeljski status quo in priprta vrata za Nato
24. 11. 2025 09.28
Tri najmočnejše evropske države, Nemčija, Francija in Velika Britanija, so pripravile protipredlog ameriškemu mirovnemu načrtu za Ukrajino. Evropski predlog vzema ameriškega za osnovo, vendar mu nasprotuje v nekaterih ključnih točkah, predvsem ko gre za vprašanje članstva Ukrajine v Natu, njegove širitve, ukrajinske ozemeljske celovitosti in odškodnin.
ZDA naj bi Ukrajini grozile s prekinitvijo dobave orožja, če ne bo sprejela načrta
21. 11. 2025 11.38
Ameriški mediji so objavili osnutek ameriškega načrta za konec vojne v Ukrajini, ki so ga v Washingtonu spisali v 28 točkah. V skladu z načrtom naj bi se Ukrajina zavezala, da se nikoli ne bo pridružila Natu, lahko pa bo postala članica Evropske unije. Kijev bi ob tem izgubil velik del svojega ozemlja na vzhodu, zmanjšati pa bi moral tudi velikost svoje vojske. Država bi morala izvesti predsedniške volitve v 100 dneh. Rusija bi bila medtem ponovno sprejeta v skupino držav G8 in nagrajena z odpravo sankcij. Po neuradnih informacijah Reutersa naj bi ZDA Ukrajini zagrozile s prekinitvijo izmenjave obveščevalnih podatkov in dobave orožja, če sporazum ne bo podpisan do četrtka.
'Vojna železnih mečev'
07. 10. 2025 07.00
Po več kot 230.000 žrtvah – ubitih in ranjenih –, bitka v Gazi in za Gazo oz. vojna železnih mečev, kot ji pravijo v Izraelu, še vedno traja. Izraelu je vmes uspelo skoraj obglaviti Hezbolah, uničiti velik del vojaškega potenciala Sirije in prizadejati Iranu boleče izgube, toda ena najmočnejših vojsk na svetu vojaške operacije v Gazi po dveh letih bojev, smrti in uničenja skoraj apokaliptičnih razsežnosti še ni pripeljala h koncu. Zakaj?
Na Otoku pri Metliki spominska slovesnost Vranov let
27. 09. 2025 15.54
Na medvojnem letališču Otok pri Metliki je potekala spominska slovesnost Vranov let, s katero so se spomnili 81. obletnice osvoboditve 87 zavezniških vojnih ujetnikov iz taborišč v Mariboru. Slavnostni govornik premier Robert Golob je poudaril, da je ta vojaška operacija opomnik poguma, solidarnosti in dostojanstva.
Slovenci svetovni prvaki v zraku: s Fruc plastenkami do zlata
20. 09. 2025 09.30
Ko se je dvignila jutranja megla in je sonce obsijalo jaso modelarskega letališča Ligojna pri Vrhniki, se je pred leseno hiško pripeljal avtomobil s prikolico, na kateri je pisalo "air acrobatics". Iz njega je izstopila družina Mlakar – pred kratkim so se vrnili iz svetovnega prvenstva v Nemčiji, kjer je sin Andrej skupaj še z dvema prijateljema poskrbel za to, da je v zraku zaplapolala slovenska zastava.
V središču Berlina našli neeksplodirano bombo, več tisoč evakuiranih
19. 09. 2025 10.12
V nemški prestolnici Berlin so morali zaradi odkritja neeksplodirane bombe iz druge svetovne vojne v reki Spree evakuirati približno 10.000 ljudi. Vzpostavljen je bil 500-metrski varnostni obroč, prebivalci pa so poiskali zatočišče v zasilnih prenočiščih. Bombo so odkrili med gradbenimi deli, a je ni bilo treba deaktivirati.
Rab kot večni opomin: 82. obletnica osvoboditve fašističnega taborišča
06. 09. 2025 19.32
V spominskem parku Kampor na Rabu je potekala slovesnost ob 82. obletnici osvoboditve italijanskega fašističnega koncentracijskega taborišča v drugi svetovni vojni. Glavna skupina internirancev so bili Slovenci, Hrvati in Judje. Slovesnosti se je udeležil tudi minister za obrambo Borut Sajovic.
Človek, ki je opozoril Tita
25. 06. 2025 09.30
Tragična življenjska zgodba Franceta Pirca je prava ilustracija zgodovine prve polovice 20. stoletja, polne vojaških spopadov in drugih pretresov. Bojeval se je v prvi in drugi svetovni vojni, bil je udeleženec bojev za severno mejo, vojaški pilot, diplomat, letalski generalmajor, prvi organizator in poveljnik Titovega vojnega letalstva. Kot veleposlanik je iz Argentine maršalu Titu poslal memorandum, v katerem je ostro obsodil teptanje človekovih pravic in vse večje odmike od demokracije v Jugoslaviji. Je bilo to zanj usodno? Leta 1954 je namreč umrl v nepojasnjenih okoliščinah. Nekateri so prepričani, da je bil zastrupljen.
Druga svetovna vojna: tragedija, ki nam je prinesla meje
08. 05. 2025 08.59
V Evropi se je 9. maja 1945 po kapitulaciji nacistične Nemčije končala druga svetovna vojna. Vojna se je uradno končala, ko so zavezniki 8. maja pozno zvečer sprejeli brezpogojno predajo nacistične Nemčije. V tem času je ura v vzhodni Evropi že odbila polnoč, zato v nekaterih državah, med njimi v Rusiji, dan zmage obeležujejo 9. maja.
Britanci s parado obeležili 80 let od konca 2. svetovne vojne
05. 05. 2025 13.57
V Združenem kraljestvu se z vojaško parado, ki ji bo sledil prelet letal, začenja štiridnevno slavje ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne v Evropi. Pred začetkom sprevoda so predvajali znameniti govor takratnega britanskega premierja Winstona Churchilla. Do četrtka, ko dan zmage obeležuje večina Evrope, se bodo zvrstili še mnogi drugi dogodki.
'Odločitev za upor proti okupatorju je posejala seme slovenske državnosti'
25. 04. 2025 20.29
Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je na državni proslavi pred dnevom boja proti okupatorju v Tržiču poudarila, da je bila odločitev za upor proti okupatorju največja odločitev tedanjega časa. Zahtevala je junaštvo in prelom s preteklostjo, v težkih razmerah pa je "posejala seme slovenske državnosti", je dejala.
Nekoč je bila najmodernejša na Balkanu, danes pa nihče ne (po)ve, kaj bo z njo
03. 04. 2025 07.00
Ekonomski, zdravstveni in socialni genocid. S temi ostrimi besedami na Jesenicah kritizirajo nedavno odločitev vlade – za katero pravijo, da je politična, ne strokovna – da bo nova regijska bolnišnica zgrajena v Kranju. Prihodnost že obstoječe Splošne bolnišnice Jesenice (SBJ), ki je bila ob odprtju najmodernejša v tem delu Evrope, je tako zdaj negotova. Na ministrstvu za zdravje so za 24ur.com zagotovili le, da bo ta ostala pomemben del zdravstvene mreže. Na zgornjem Gorenjskem pa vztrajajo, da so Jesenice regijsko zdravstveno središče, in borili se bodo, da tako ostane tudi naprej.
Četrto življenje Titovega Galeba, ki ni bil tako luksuzen, kot smo verjeli
19. 03. 2025 19.47
Ladja, ki je bila nekoč znana kot ladja miru. Gre za nekoč znamenito ladjo Galeb, ki je skoraj 30 let veljala za plavajočo rezidenco jugoslovanskega voditelja Josipa Broza Tita. Na njej naj bi preživel 318 dni, pristal v številnih evropskih, azijskih in afriških pristaniščih ter se srečal z množico svetovnih voditeljev. Dolgo časa propadajoča ladja bo sedaj na krov znova privabljala ljudi, vendar tokrat ne državnikov, na njo bo namreč lahko stopil vsak, ki si bo želel ogledati prvo hrvaško muzejsko ladjo.
Bi ZDA res tvegale 'nuklearni armagedon' zaradi ene od baltskih držav?
09. 03. 2025 08.49
Združene države Amerike so so iz regionalne sile v 19. stoletju povzpele do statusa svetovne supersile, in to po zaslugi vključitve v dva velika konflikta na evropskem kontinentu. Po drugi svetovni vojni so oblikovale splet formalnih in neformalnih zavezništev z državami na različnih celinah, najpomembnejša pa je zveza Nato, ustanovljena 4. aprila 1949, zaradi nevarnosti velike vojne s takratno ideološko nasprotnico Sovjetsko zvezo. Toda zavezništvo se je pogosto znašlo v vlogi orodja za udejanjanje interesov najmočnejše članice. Famozni 5. člen pa je bil aktiviran zgolj enkrat – ob terorističnem napadu 11. septembra 2001. Bi ZDA torej res priskočile na pomoč napadeni članici, denimo Litvi ali Estoniji?
'Na trgu razbita opeka, črepinje, raztrgani venci in slovenske zastave'
08. 02. 2025 07.00
Tretjina poškodovanih hiš, več kot 100 mrtvih in precej več ranjenih civilistov ter večkratno razdejanje mestnega jedra. Vse to je med leti 1941 in 1945 doživelo Novo mesto. Prizanašal mu ni nihče. Po njem so najprej padale predvsem nemške, proti koncu vojne pa tudi zavezniške in partizanske bombe. Dolenjska prestolnica je potrebovala več kot 10 let, da si je povsem opomogla od posledic letalskih napadov.
Božična premirja 1914: ko se je vojna za trenutek ustavila
25. 12. 2024 16.27
Tudi pred 100 leti je divjala vojna. Bil je začetek prve svetovne vojne in v mračnih zimskih dneh leta 1914 se je sredi vojne vihre zgodil "čudežni preblisk človečnosti". Vzdolž zahodne fronte so se namreč zgodila spontana premirija, ko so se med božičnimi prazniki vojaki na obeh straneh odločili, da za trenutek odložijo orožje. Kaj podobnega se nato nikoli več ni ponovilo. In tudi danes smo žal priča, da mnogi v Ukrajini, Gazi in na Zahodnem bregu božične praznike preživljajo ob zvokih strelov in eksplozij.
Izraelski napadi na Bližnjem vzhodu: ljudje umirajo v Gazi, Libanonu in Siriji
14. 11. 2024 17.16
Izrael se je znova znesel nad cilji v sirski prestolnici Damask. Po navedbah sirskega obrambnega ministrstva je bilo med izraelskim bombardiranjem ubitih 15 ljudi, med žrtvami pa naj bi bilo tudi več civilistov. Izraelska vojska je sicer trdi, da je bil napad usmerjen proti palestinski skupini Islamski džihad. Po navedbah vojske pa so v zadnjih 24 urah napadli tudi več sto ciljev v Libanonu in Gazi. Na severu od vojne uničene enklave naj bi ubila več deset palestinskih borcev, v napadu na libanonsko mesto Baalbek pa najmanj tri osebe.
Od umorjenega Kennedyja do Watergata in Monice Lewinsky
03. 11. 2024 16.00
Pomembno je razlikovati med ambicijami predsednikov in omejitvami, na katere naletijo v času svojega predsedovanja. Vse, kar so povedali med predsedniško kampanjo, je lahko postranskega pomena, saj imajo omejena pooblastila. Lincoln denimo ni želel državljanske vojne, Roosevelt je želel končati depresijo, Reagan je želel spodbuditi gospodarstvo in Bush verjetno ni imel namena narediti invazije na Afganistan. A so nastopile še druge sile in spodkopale njihovo predsedstvo ter odločile o končnem cilju. In kaj so prinesli ameriški predsedniki med in po drugi svetovni vojni?
'Moč naroda nikoli ne izhaja iz razdvajanja'
15. 09. 2024 06.44
Na proslavi ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini v Vipavi so govorci poudarili pogum naroda ter grozote in teror, ki jih je ta doživel. Premier Robert Golob je izpostavil moč v tem, da kljub razlikam prisluhnemo drug drugemu in iščemo skupne rešitve. Proslava je sicer letos dvignila tudi nekaj prahu zaradi drugačnega poimenovanja
'Najmanjši skupni imenovalec svetovnega reda je lahko samo eden – mir'
02. 09. 2024 14.27
Na Bledu se je pod naslovom 'Svet vzporednih realnosti' začel 19. Blejski strateški forum. Naslov naj bi odražal potrebo po iskanju mostov za preseganje razdorov. V duhu tega bo vsebinski fokus dvodnevnega foruma poziv k sodelovanju v skupno dobro. Dogodka se je udeležila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Slovenci dvignili palestinsko zastavo, Španci pokal, Korejci smrdljive balone
08. 06. 2024 07.00
Napenjanje mišic. Tako bi lahko opisali minuli teden. Figurativno so mišice napenjali politiki: v Sloveniji so se pregovarjali o priznanju Palestine, Severna Koreja je k svoji južni sosedi znova poslala smrdljive balone, v Združenih državah pa sta prste drug v drugega še naprej uperjala Joe Biden in Donald Trump. Slednji meni, da mu bo odločitev sodišča, ki ga je dan pred tem spoznalo za krivega, le še povečala možnosti za zmago na novembrskih volitvah. A mišice so kazali tudi športniki. V Londonu se je odvil težko pričakovani nogometni spektakel, finale Lige prvakov, ki pa sicer ni postregel z večjim presenečenjem, saj je Real že 15. dvignil pokal evropskega klubskega prvaka.
Štiri desetletja na dnu morja, danes buri duhove v muzeju
25. 05. 2024 11.56
Nobena naprava, povezana z drugo svetovno vojno, skoraj 80 let po njenem koncu, ne vzbuja tolikšnega zanimanja in ne razburja toliko domišljije kot nemški šifrirni stroj enigma. Ker so nemški vojaki storili vse, da ne bi prišla v sovražnikove roke, je ohranjenih relativno malo. Ena od njih je 40 let ležala potopljena na dnu morja med Umagom in Savudrijo, nato pa se je po spletu naključij znašla v zbirki Parka vojaške zgodovine v Pivki. Tam so njeno zgodbo raziskali in dobili veliko odgovorov, ne pa še vseh. Enigma enigme je, kaj je ta sofisticirana naprava sploh počela na skromnem minolovcu? Njeno zgodbo pripoveduje razstava, ki je pred dnevi prejela veliko priznanje.
'In če si ne želimo Nata, si mar res želimo režim, kot je v Rusiji?'
30. 03. 2024 07.00
Leta 2004 je Slovenija v okviru največje širitve severnoatlantskega zavezništva v svoji zgodovini postala članica Nata. 20 let kasneje je slovenska predsednica Nataša Pirc Musar vstop v Nato označila za pravilno odločitev, ki je izboljšala življenje prebivalcev in varnost Slovenije. Podpora Slovencev vstopu v Nato je bila takrat manjša kot podpora za članstvo v Evropski uniji, kar se vse do danes ni spremenilo. Zagotovo pa je danes svet drugačen, predvsem z vojno v Ukrajini so oboroženi konflikti Sloveniji precej bližje kot ob prelomu stoletja.
Ekipa WHO obiskala sever Gaze: Otroci umirajo zaradi lakote
05. 03. 2024 15.17
Ekipa Svetovne zdravstvene organizacije, ki je konec tedna obiskala dve bolnišnici na severu Gaze, je opozorila na grozljive razmere, v katerih je doslej najmanj deset otrok umrlo zaradi lakote. Uporabnike družbenih omrežij so pretresle fotografije 10-letnega palestinskega dečka, ki je zaradi ekstremne podhranjenosti umrl v bolnišnici v Rafi. Dečkovo fotografijo je na Generalni skupščini ZN pokazal tudi palestinski veleposlanik pri ZN, za njegovo smrt pa je obtožil Izrael.
Pojdite v miru
24. 12. 2023 09.35
To je stavek in pozdrav, ki ga ob koncu maše v cerkvi izreče duhovnik. In mi, še preden ga bom zaslišal ponoči, ni dal miru. Zato sem se usedel za računalnik in nastal je ta zapis.
Huawei Sloveniji s pomočjo domačih lobistov 'vljudno predlaga' plačilo 170 milijonov
05. 12. 2023 16.02
Kitajski kolektiv Huawei je pred dvema tednoma Vladi republike Slovenije in v vednost petim ministrom poslal dopis. V njem zastopnik Zhang Zhenhua trdi, da bo odločitev Vlade in splošnega sklepa AKOSA o varnosti omrežja 5G Sloveniji povzročila škodo več milijard evrov, Huawei pa že terja neposredno povračilo v višini 170 milijonov evrov. Ponudili so tudi izračun škode, priložili pa mnenji ekonomista Jožeta P. Damjana in ustavnega pravnika Sama Bardutzkyja.
(Umazana) tekma med Slovenci in Nemci za planinske poti in koče
21. 11. 2023 10.02
Planinstvo na Slovenskem ima dolgoletno tradicijo, nova zgodovinska odkritja, do katerih se je uspel dokopati raziskovalec planinske zgodovine Dušan Škodič, pa osvetljujejo najzgodnejši razvoj planinstva in alpinizma pri nas, in sicer v drugi polovici 19. stoletja, pa vse do konca prve svetovne vojne. V knjigi Triglav je naš razkriva, kaj se je dogajalo pred ustanovitvijo predhodnice PZS, kako je potekala (umazana) tekma za planinske poti in koče med Slovenci in Nemci, kakšni so bili velikopotezni načrti za turistični naval na Triglav, zakaj je Nemška smer v Triglavski severni steni v resnici avstrijska in kdo je bil Klodwig Tchada.
Zdravstveni sistem v Gazi je dosegel točko, od koder ni vrnitve
10. 11. 2023 15.08
Z območja Gaze poročajo o spopadih in obstreljevanju v bližini več bolnišnic v mestu Gaza, tudi največje Al Šifa, medtem ko se izraelska vojska ob prodiranju globlje v notranjost palestinske enklave spopada s palestinskim skrajnim gibanjem Hamas. V enklavi po 35 dneh spopadov in blokade ne deluje že 20 od skupno 36 bolnišnic, zato mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) opozarja, da je zdravstveni sistem na območju Gaze je dosegel točko, od koder ni vrnitve.
'Slovenska beseda ne bo utihnila'
09. 07. 2023 18.57
"Smrt fašizmu, svoboda narodu," je nedavno odmevalo v vasici Ocizla pri Kozini. S proslavo so se poklonili prvim borcem za slovenski jezik revolucionarne podtalne organizacije slovenskih in hrvaških domoljubov, predvsem protifašistom, imenovanih TIGR. Borili so se za svobodo, v kateri si lahko brez strahu govoril slovenski jezik in se gibal po slovenski zemlji.
Golob ob jubileju Sove izpostavil njen prispevek k varnosti Slovenije
13. 06. 2023 16.43
Pred 30 leti je bila ustanovljena Slovenska obveščevalno-varnostna agencija. "Čeprav je v naši neposredni soseščini, na ozemlju bivše Jugoslavije, še vedno divjala vojna, se je takrat v Evropi prav tako oblikovala vizija drugačne prihodnosti," je ob jubileju in dnevu Sove v poslanici zapisal predsednik vlade Robert Golob.