30 leta
Prejel odškodnino, ker je po krivici sedel v zaporu
06. 12. 1997 11.30
Italijanskemu delavcu Emanuelu Marcellu Musuju je prizivno sodišče v Cagliariju izplačalo odškodnino v višini 22 milijonov lir zaradi moralne škode, ki jo je utrpel, ko je po krivici preživel v zaporu osem mesecev. 30-letnega Emanuela so leta 1993 aretirali zaradi poskusa umora ter ga brez predhodnega sojenja zaprli. Po osmih mesecih so ga izpustili, saj so ugotovili, da ni kriv za izrečene obtožbe. Obtoženčev odvetnik je za svojega klienta zahteval 50 milijonov lir (50.000 nemških mark) odškodnine.
Hrvaški bruto domači proizvod raste
30. 11. 1997 13.54
Hrvaški bruto domači proizvod (BDP), izražen v stalnih cenah leta 1990, se je v letošnjem tretjem trimesečju povečal na 57,7 milijona kun oz. za sedem odstotkov glede na enako lansko obdobje. Po oceni državnega zavoda za statistiko se tudi letos nadaljuje rast BDP, ki traja od leta 1994. Konec leta 1996 je BDP znašal 204,8 milijona kun, kar je sicer za 4,3 odstotka več kot leta 1995, toda za dobro četrtino manj kot leta 1990. Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada naj bi Hrvaška med državami v prehodu - Češko, Poljsko, Madžarsko in Slovenijo - po rasti BDP leta 1994 zasedla zadnje mesto, leta 1995 predzadnje, lani pa že tretje mesto.
Divje svinje razrile rimski muzej na prostem
29. 11. 1997 12.19
Divje svinje so opustošile skoraj dve tretjini dobrih 3000 kvadratnih metrov zemljišča v rimskem muzeju na prostem v kraju Hechingen-Stein v nemški zvezni deželi Baden-Wuerttemberg. Živali so v preteklih nočeh kar nekajkrat obiskale območje muzeja, kjer so izkopale do 30 centimetrov trave. Dostop do parka so si zverine izgreble pod bodečo žico. Pred 1800 leti nastalo rimsko najdišče so odkrili leta 1973 in velja za eno najpomembnejših pričevanj o kulturi Rimljanov severno od Alp.
Novogoriška podružnica KBM bo postala banka hči
28. 11. 1997 17.30
Podpredsednik vlade Marjan Podobnik, minister za finance Mitja Gaspari, namestnik guvernerja Banke Slovenije Samo Nučič, vodstvo mariborske Nove KMB in predstavniki Agencije za sanacijo bank in hranilnic so na današnjem sestanku v Ljubljani ugotovili, da velja sklep upravnega odbora agencije za sanacijo bank in hranilnic, ki pravi, da se mora v skladu z ekonomskimi načeli in ustreznimi finančnimi postopki pripraviti program ustanovitve banke hčere v okviru Nove KBM.
Konec septembra več kot štiri milijarde dolarjev deviznih rezerv
27. 11. 1997 11.01
Slovenija je imela konec septembra 4,324 milijarde dolarjev deviznih rezerv, kar je 138,5 milijona dolarjev več kot pred mesecem dni. Od tega so približno 3,264 milijarde dolarjev znašale devizne rezerve Banke Slovenije.
Rojstvo prvih živih sedmerčkov
20. 11. 1997 09.30
V ZDA so se v sredo prvič rodili živi sedmerčki. V bolnišnici v mestu Des Moines v Iowi so po porodu povedali, da je eden v kritičnem stanju, medtem ko je stanje ostalih šestih resno. 29-letna mati, ki se je pred tem zdravila zaradi neplodnosti, se dobro počuti. Štirje dečki in tri deklice so se rodili s carskim rezom, tehtajo pa od enega kilograma do kilograma in pol. Rojeni so bili v 31. tednu nosečnosti, mati pa že ima tudi 21-mesečno hčer. Edini doslej znani primer rojstva živih sedmerčkov je bil v Mehiki leta 1993, vendar so otroci tedaj en dan po rojstvu umrli.
Spomenik generalu Maistru bo verjetno na Trgu republike
19. 11. 1997 14.19
Ljubljanski odbor za postavitev spomenika generalu Maistru je danes predlagal najprimernješo lokacijo, konec septembra pa so v sodelovanju z ljubljanskim društvom arhitektov razpisali javni kiparski in arhitekturni natečaj za postavitev Maistrovega spomenika. Razpisno gradivo za sodelovanje na natečaju je prevzelo 21 udeležencev, ki morajo svoja dela oddati do 22. decembra. Spomenik, ki ga bodo predvidoma postavili konec leta 1998 ob 80. obletnici priključitve Štajerske Sloveniji, mora po zamisli odbora predstavljati prepoznaven lik generala Maistra; celotno figuro ali konjenika. Spomenik iz brona ali podobne zlitine, visok približno 7 metrov, pa naj bi skupaj s potrebnimi pripravami stal 50 do 70 milijonov tolarjev.
Svetovna banka odobrila Hrvaški posojilo
19. 11. 1997 11.12
Svetovna banka je Hrvaški včeraj odobrila posojilo v višini 30 milijonov dolarjev za razvoj zasebnega sektorja in uresničitev vladne finančne reforme. Z denarjem Svetovne banke naj bi si Hrvaška pomagala tudi pri razvoju poslovnih bank.
Italija - lokalne volitve
17. 11. 1997 00.00
Na nedeljskih delnih občinskih volitvah v Italiji je po prvih napovedih v pretežni večini večjih mest zmagala vladajoča levosredinska koalicija Oljka. Volilna udeležba je bila približno 75-odstotna. Volitve so bile prva večja preizkušnja politične volje po maju leta 1996, ko je na oblast prišla Oljka premiera Romana Prodija. Napovedi kažejo, da so v večjih mestih za župane že v prvem krogu zmagali kandidati Oljke. To velja za Rim, kjer je, sodeč po po televizijskih projekcijah, dosedanji župan Francesco Rutelli dobil med 56 in 60 odstotkov glasov, za Benetke, kjer je dosedanji župan Massimo Cacciari dobil med 62 in 66 odstotkov glasov, ter za Neapelj, kjer je Antonio Bassolino dobil med 69 in 73 odstotkov glasov. Prodi je sinoči izjavil, da izid teh volitev presega pričakovanja. V nedeljo so volili župane in občinske svete v več kot 400 občinah. Italijanska televizija je ponoči poročala, da bo drugi krog volitev 30. novembra le v štirih od 14 glavnih mest pokrajin.
Atomium v prenovljeni podobi
12. 11. 1997 00.00
V okviru priprav na leto 2000, ko bo Bruselj evropska kulturna prestolnica, se mestne oblasti pripravljajo na obnovo najznamenitejšega simbola belgijske prestolnice, Atomiuma.Tega je od postavitve leta 1958 čas že pošteno načel. Železno strukturo, katere najvišja točka sega 102 metra nad zemljo in nudi razgled nad celim mestom, je treba pripraviti na novo tisočletje, pravijo mestne oblasti. Belgija in Bruselj naj bi v prenovo strukture namenila več kot 30 milijonov mark. Za ta denar naj Atomiuma, ne bi zgolj očistili in popravili, temveč po nekaterih načrtih tudi nekoliko spremenili.
Bo Rusija Jugoslaviji še dobavljala plin?
15. 10. 1997 00.00
Tik pred zimo se v Zvezni republiki Jugoslaviji bojijo za tradicionalno dobave plina iz Rusije. Srbija in Črna gora imata namreč do ruskega koncerna Gasprom dolg v višini 190 milijonov dolarjev. Jugoslovanske poslovne banke naj bi že poravnale del dolga v višini 30 milijonov dolarjev. Jugoslovansko-ruski sporazum o dobavi plina se izteče konec leta. V preteklih tednih je ruska vlada Jugoslaviji večkrat zagrozila s popolno zaustavitvijo dobave plina, če ne bo poravnala vsaj dela dolgov. Da se to ne bi zgodilo, je v Moskvo pred dnevi odpotovala visoka jugoslovanska vladna delegacija, ki si prizadeva pri ruski vladi in Gaspromu doseči nemoteno dobavo plina v prihajajočih zimskih mesecih.
Vse za mesarje v Frankfurtu
01. 10. 1997 00.00
Sejem IFFA je največji mednarodni sejem investicijske opreme za mesnopredelovalno industrijo, na katerem lahko predstavniki mesne industrije najdejo inovativno tehniko za klavnice, predelavo, pakiranje in prodajo. Na zadnjem, ki so ga na sejmišču v Frankfurtu postavili leta 1995, se je predstavilo 950 razstavljalcev iz 19 držav, našteli pa so 67.000 strokovnih obiskovalcev, predvsem mesarjev in klavcev ter predstavnikov mesnopredelovalne in živilske industrije. Strokovni obiskovalci prihajajo na sejem IFFA z domala vsega sveta, številni med njimi tudi zaradi mednarodnega salona delikates (IFFA Delicat), ki redno spremlja sejem IFFA. Kot pravi Niedlich, ta del sejma ponavadi obiskujejo ženske, katerih možje - mesarji v tem času izbirajo nove stroje in opremo.
Banka Slovenije ne bo spreminjala začrtanih ciljev denarne politike
01. 10. 1997 00.00
Svet Banke je ocenil uresničevanje ciljev denarne politike v tekočem letu. Ugotovil je, da je denarni agregat M-3 od izhodiščnega obdobja do trimesečja junij - avgust 1997 porasel za 13,8 odstotka, s čimer se gibanje ohranja znotraj ciljnega pasu. V prvih osmih mesecih leta je bila monetizacija kapitalskih tokov iz tujine (pretežno preko menjalnic in deviznega trga) prevladujoči vir izdajanja denarja v bančnem sistemu. Neto finančni pritok iz plačilne bilance (januar-julij) je znašal 5,1 odstotka bruto domačega proizvoda, v primerjavi s 3,9 odstotka v letu 1996, je zapisano v današnjem sporočilu Banke Slovenije o sklepih in stališčih, ki jih je sprejel svet Banke Slovenije na včerajšnji seji.