ABM
Ameriški raketni preizkus uspel
15. 07. 2001 00.00
Direktor ameriškega programa za izgradnjo protiraketne obrambe (NMD) letalski general Ronald Kadish je na novinarski konferenci v Washingtonu zatrdil, da je bil preskus sestrelitve sovražne rakete z obrambno uspešen. Prestrezno raketo so v noči na nedeljo po srednjeevropskem času izstrelili s pacifiškega otoka Kwajalein, okrog 21 minut potem, ko je bila iz letalske vojaške baze Vanderberg v Kaliforniji izstreljena "napadalna" raketa, deloma predelan medcelinski izstrelek minuteman 2.
Kremelj kritizira ameriško odločitev
13. 07. 2001 00.00
Kremelj se je ostro odzval na ameriško napoved, da bodo pospešili priprave na namestitev tako imenovanega protiraketnega ščita. Prehodni zemeljski sistem naj bi namreč namestili na Aljaski do leta 2004. Svetovalec Kremlja za strateška vprašanja Igor Sergejev je ameriško napoved ostro obsodil in opozoril, da bo ameriški protiraketni ščit sprožil novo oboroževalno tekmo.
Chirac v Kremlju
02. 07. 2001 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac in njegov gostitelj, ruski predsednik Vladimir Putin sta se izrekla za ohranitev obstoječih sistemov strateške stabilnosti v svetu in proti vsakršnim spremembam na tem področju. Chirac in Putin sta v Moskvi v skupni izjavi poudarila, da je potrebno ohraniti vse dosedanje dogovore in sporazume in hkrati pozvala k previdnosti do ameriškega načrta za oblikovanje protiraketnega ščita. Predsednika sta še menila, da bi bilo o sporazumu o protibalističnih raketah ABM iz leta 1972 potrebno razpravljati odprto v mednarodnih krogih. Putin je sicer po srečanju s Chiracom ponovno izrazil pripravljenost za zmanjšanje ruskega jedrskega arzenala na 1500 ali manj jedrskih konic, kar pa je odvisno od ohranitve sporazuma ABM. Po mnenju Rusije bi ukinitev omenjenega sporazuma porušila strateško ravnovesje v svetu, to stališče pa podpira tudi Francija.
Končano zgodovinsko srečanje
17. 06. 2001 00.00
Vrhunsko srečanje ameriškega in ruskega predsednika, Georgea Busha in Vladimirja Putina, na Brdu pri Kranju je potekalo brez zapletov. Pred začetkom vrha so potekali ločeni dvostranski pogovori ameriškega in ruskega predsednika s slovenskima gostiteljema, predsednikom države Milanom Kučanom in premierom Janezom Drnovškom. Premier Drnovšek je s Putinom govoril predvsem o situaciji na jugovzhodu Evrope ter o trenutni situaciji v Makedoniji, Bush in Drnovšek pa sta govorila o vprašanju Nata in njegove širitve ter o vprašanju partnerstva med ZDA in Rusijo. Drnovšek je izrazil upanje, da bo srečanje začetek novega dialoga med voditeljema. Na tiskovni konferenci je slovenski premier spregovoril tudi o stališču Slovenije do protiraketnega stališča. Dejal je, da ZDA ne bodo odstopile od tega projekta, saj izhajajo iz predpostavke, da so tehnološko vodilna država na tem svetu, da se ščitijo pred množičnimi raketnimi napadi ter dodal, da se mu zdi bistveno, da ZDA v tem ne nastopajo enostransko, zato želijo v dialog vključiti tudi Evropo in Rusijo.
Powell in Riceova o vrhu v Sloveniji
17. 06. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell in svetovalka za nacionalno varnost Condoleezza Rice sta tik pred odhodom letala Air Force One iz Slovenije menila, da je bilo sobotno vrhunsko srečanje predsednikov ZDA in Rusije, Georgea Busha in Vladimirja Putina, na Brdu pri Kranju ustrezen sklep Busheve enotedenske turneje po Evropi. "Mislim, da je bil odličen teden, in vesel sem, da se je končal na tako lep način tu, v Sloveniji. Pri tem se želim zahvaliti tudi slovenskemu vodstvu za njihovo gostoljubnost," je med drugim dejal Powell.
Bush in Putin o ABM
10. 06. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je v pogovoru za New York Times izjavil, da bo med vrhunskim srečanjem 16. junija v Ljubljani ruskega kolega Vladimirja Putina poskušal prepričati, da Sporazum o protibalističnih raketah (ABM) iz leta 1972 ni več potreben. Bush je poudaril, da bo ruskemu predsedniku skušal razložiti, da ni potrebno biti zavezan sporazumu AMB, ki sta ga državi podpisali še v času, ko sta veljali za sovražnici, saj je sedaj potrebno razmišljati v novi smeri.
Rusi pripravljajo protiraketni sistem
06. 06. 2001 00.00
Rusija pripravlja sistem protiraketne obrambe posebej z Indijo, je po današnjih pogovorih z indijskim obrambnim ministrom Jaswantom Singhom, pristojnim tudi za zunanje zadeve, ki se mudi na obisku v Moskvi, dejal podpredsednik ruske vlade Ilija Klebanov. "Gre za pomemben in zapleten sistem," je po prvem srečanju rusko-indijske medvladne komisije za vojaško-tehnično sodelovanje dejal Klebanov. Kot je še dodal, naj bi sistem, ki bo pokrival celotno indijsko ozemlje, kmalu predstavili tudi vladi v New Delhiju. Sicer sta državi na omenjenem zasedanju tudi podpisali sporazum o dvostranskem vojaškem sodelovanju do leta 2010. Poleg Kitajske je Indija največji kupec ruskega orožja. Rusija se med največjimi izvoznicami orožja na svetu uvršča na četrto mesto za ZDA, Veliko Britanijo in Francijo.
Bush s posebno ponudbo
28. 05. 2001 00.00
Po pisanju New York Timesa bo ameriški predsednik Bush ruskemu kolegu Putinu na vrhu v Ljubljani predlagal tesno sodelovanje na področju protiraketne obrambe, eni najbolj spornih točk ameriško-ruskih odnosov. Po trditvah časnika naj bi bile Združene države pripravljene celo kupiti ruske rakete, če bi se Moskva v zameno odpovedala že skoraj 30 let starem sporazumu, ki je omogočal vojaško ravnotežje med državama. Predsednik Bush bi tako lahko začel neovirano graditi sistem protiraketnega ščita, znanega tudi kot vojna zvezd. V Moskvi o ameriških predlogih, med katerimi so tudi skupne vojaške vaje, uradno niso obveščeni, vendar so jih že zavrnili.
Bush in Putin o oborožitvi
19. 05. 2001 00.00
Tako Moskva kot Washington upata, da bo prvo srečanje Putina in Busha pomagalo otopliti odnose med njima, saj se državi močno razhajata pri reševanju nekaterih pomembnih vprašanjih.
Kriza v odnosih med ZDA in Kitajsko
03. 05. 2001 00.00
Iz ameriškega obrambnega ministrstva je v sredo najprej prišla novica, da Pentagon prekinja vse, že tako šibke odnose s Kitajsko, nakar je tiskovni predstavnik Craig Quigley to zanikal. Obrambni minister Donald Rumsfeld naj bi prekinil vse odnose s kitajsko vojsko, kot so na primer medsebojni obiski vojaških ladij in častnikov, vendar je Quigley kasneje dejal, da temu ni tako. Rumsfeld naj bi le ukazal, da bodo poslej vsak tak obisk obravnavali posebej in nato izdali dovoljenje zanj.
Moskva za konstruktiven dialog z ZDA
20. 04. 2001 00.00
Rusija se zavzema za "konstruktiven dialog" z ZDA glede vprašanja vzpostavitve protiraketnega ščita (NMD), obenem pa priznava "utemeljeno zaskrbljenost" Washingtona spričo varnostnih groženj s strani tretjih držav, je na današnji konferenci ob 10. obletnici ruske diplomacije dejal ruski zunanji minister Igor Ivanov. Moskva je v zadnjem času nekoliko omilila stališče glede ameriških načrtov o NMD, s katerim naj bi se ZDA zaščitile pred morebitnimi napadi držav, ki jih Washington označuje kot "nepredvidljive". Gre za države, kot sta Severna Koreja in Iran. Sicer naj bi se Ivanov o tem vprašanju ter o razmerah na Bližnjem vzhodu, v Perzijskem zalivu in v Afganistanu 18. maja v Washingtonu pogovarjal z ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom.
Solana in Robertson o ZDA in Evropi
06. 02. 2001 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je včeraj v Washingtonu pred srečanjem z novim ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom dejal, da ZDA ni mogoče odvrniti od gradnje protiraketnega ščita (NMD), čeprav imajo zavezniki in Rusija do tega načrta pomisleke. Po besedah Solane imajo ZDA pravico postaviti ščit, sporazum o protiraketni obrambi (ABM), ki so ga ZDA sklenile z Rusijo leta 1972, pa "ni biblija, ker svet ni več bipolaren". Solana je opozoril, da bodo morale ZDA ob uresničitvi načrta o gradnji NMD ohraniti nadzor nad svojim oboroževanjem. Generalni sekretar zveze NATO George Robertson pa je včeraj v Bruslju izjavil, da bi morala Evropa sprejeti ameriški protiraketni ščit kot neizogibno dejstvo. Po njegovih besedah si ljudje ne želijo spora med ZDA in Evropo zaradi NMD.
Scharping na obisku v Moskvi
30. 01. 2001 00.00
Nemški obrambni minister Rudolf Scharping je na srečanju v Moskvi z ruskim kolegom Igorjem Sergejevom izrekel nemško podporo Rusiji pri njenem nasprotovanju načrtovani namestitvi ameriškega protiraketnega ščita (NMD). Scharping je pri tem poudaril, da ne gre ogrožati ravnovesja mednarodne varnosti. Scharping in Sergejev sta podpisala tudi načrt sodelovanja med obrambnima ministrstvoma obeh držav, ki predvideva izmenjavo obiskov vojaških delegacij, pa tudi skupne vojaške vaje.
Prisegla Powell in Rumsfeld
27. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je v Beli hiši včeraj prisostvoval prisegi zunanjega in obrambnega ministra Colina Powella in Donalda Rumsfelda. Rumsfeld je ob tej priložnosti ponovno zatrdil, da ZDA ne mislijo odstopiti od načrta o vzpostavitvi protiraketne obrambe (NMD). Powell pa je obljubil, da bo skrbel za širitev Bushevega sporočila svobode po svetu. Tudi predsednik Bush je zatrdil, da bo izpolnil obljubi, ki jih je izrekel med predvolilno kampanjo, in sicer o vzpostavitvi sistema protiraketne obrambe in o zmanjšanju jedrskega arzenala ZDA.
Putin o protiraketnem ščitu
26. 01. 2001 00.00
Morebitna ameriška vzpostavitev protiraketnega ščita (NMD) bi po mnenju ruskega predsednika Vladimirja Putina pomenila nepopravljivo škodo za mednarodne odnose. Kljub temu pa zatrjuje, da zadnje izjave novega ameriškega predsednika Georga Busha kažejo, da bi dialog lahko bil pozitiven.
Srečanje Putin - Blair
21. 11. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin in britanski premier Tony Blair sta se danes v sestala Moskvi, kjer sta se pogovarjala o nadzoru nad jedrskim orožjem, evropski obrambni politiki in dvostranskem gospodarskem sodelovanju. Blair je Putina na njunem petem letošnjem srečanju seznanil z načrti Evropske unije o oblikovanju varnostnih enot za krizno posredovanje. Putin je poudaril, da mora biti unijina obrambna politika transparentna, obenem pa dejal da ti procesi v Evropi potekajo ne glede na to, ali se s tem strinjajo ali ne in mi jim ne mislijo nasprotovati.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Telekom se bo pritožil
05. 08. 2000 20.43
Urad za varstvo konkurence je po skoraj enoletnem tuhtanju pred časom potrdil, da je Telekom Slovenije zlorabil svoj monopolni položaj na področju telekomunikacij, ker je neutemeljeno diskriminiral ponudbo internetnih storitev podjetja ABM. Telekom je že napovedal, da bo svoj prav dokazoval na sodišču, kar kaže, da primer še ne bo tako kmalu končan.
Telekom se bo pritožil
05. 08. 2000 00.00
Urad za varstvo konkurence je po skoraj enoletnem tuhtanju pred časom potrdil, da je Telekom Slovenije zlorabil svoj monopolni položaj na področju telekomunikacij, ker je neutemeljeno diskriminiral ponudbo internetnih storitev podjetja ABM. Telekom je že napovedal, da bo svoj prav dokazoval na sodišču, kar kaže, da primer še ne bo tako kmalu končan.
Telekom se bo pritožil
05. 08. 2000 00.00
Urad za varstvo konkurence je po skoraj enoletnem tuhtanju pred časom potrdil, da je Telekom Slovenije zlorabil svoj monopolni položaj na področju telekomunikacij, ker je neutemeljeno diskriminiral ponudbo internetnih storitev podjetja ABM. Telekom je že napovedal, da bo svoj prav dokazoval na sodišču, kar kaže, da primer še ne bo tako kmalu končan.
Telekom Slovenije zlorabil položaj
25. 07. 2000 19.20
Urad RS za varstvo konkurence je po več kot desetih mesecih podrobnega preučevanja ugotovil, da je delniška družba Telekom Slovenije zlorabila svoj prevladujoč položaj na trgu govorne telefonije v Sloveniji. Kot je urad med drugim ugotovil v delni odločbi, je Telekom pri prodaji paketa ISDN 3000 neutemeljeno diskriminiral podjetje ABM in mu povzročil poslovno škodo. ABM je Telekomu januarja lani poslal ponudbo za vključitev svojega CD ROM, na katerem je program za dostop do interneta, v omenjeni paket, ki ga sicer trži Telekom. Ta je njihovo ponudbo lani spomladi zavrnil, v paketih ISDN 3000 pa prodajal le CD ROM svoje bivše poslovne enote, zdaj hčerinskega podjetja, Siol, ki ga je v paket ISDN 3000 vključil že prej. Iz Telekoma so sporočili, da bodo na upravnem sodišču v zakonsko določenem roku vložili tožbo za razveljavitev delne odločbe, saj so prepričani, da odločba ni utemeljena.
Putin in Jiang proti protiraketnemu ščitu
18. 07. 2000 12.34
Ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski predsednik Jiang Zemin sta danes v Pekingu podpisala deklaracijo proti ameriškemu protiraketnemu ščitu (NMD). Bistvo načrtovane vzpostavitve ameriškega protiraketnega ščita je v ''stremljenju po enostranski nadvladi na vojaškem področju,'' je po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax zapisano v deklaraciji. Oba predsednika sta mednarodno skupnost obenem pozvala, naj ukrepajo proti NMD.
Cohen na obisku v Moskvi
13. 06. 2000 17.11
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes sprejel ameriškega obrambnega ministra Williama Cohena. Putin je po pogovoru s Cohenom dejal, da je zadovoljen z odnosom med Rusijo in ZDA in ponovno predlagal, da bi državi skupaj razvili nov protiraketni obrambni sistem.
Putin grozi s prekinitvijo procesa razoroževanja
10. 06. 2000 16.28
Zaradi spora med Rusijo in ZDA o ameriških načrtih protiraketne obrambe je ruski predsednik Vladimir Putin še okrepil grožnje, da bo prekinil proces razoroževanja. Kot je za nemški časnik Welt am Sonntag povedal Putin, bodo ZDA z načrti za izgradnjo protibalističnega ščita spodkopale strateško stabilnost med jedrskimi silami in s tem kršile bistvo vseh veljavnih dogovorov o razorožitvi.
Clinton Rusiji ponudil sodelovanje
05. 06. 2000 18.24
Kljub ugodnemu delovnemu ozračju ameriškemu predsedniku Billu Clintonu in njegovemu ruskemu kolegu Vladimirju Putinu na prvem skupnem vrhunskem srečanju v Moskvi ni uspelo doseči prodora na področju pogovorov o protiraketni varnosti. Namesto tega sta predsednika podpisala skupno izjavo o strateški stabilnosti, ki predvideva poglobitev pogovorov za sprejem sporazuma o jedrskem razoroževanju START-III in zavezanost obeh držav k protiraketnemu sporazumu ABM, ki sta ga označila kot temeljni steber strateške stabilnosti. Predsednika sta se dogovorila tudi za nadaljnje pogovore o tem vprašanju.
Brez dogovora o raketah
05. 06. 2000 16.38
Kljub ugodnemu delovnemu ozračju ameriškemu predsedniku Billu Clintonu in njegovemu ruskemu kolegu Vladimirju Putinu na prvem skupnem vrhunskem srečanju v Moskvi ni uspelo doseči prodora na področju pogovorov o protiraketni varnosti. Namesto tega sta predsednika podpisala skupno izjavo o strateški stabilnosti, ki predvideva poglobitev pogovorov za sprejem sporazuma o jedrskem razoroževanju START-III in zavezanost obeh držav k protiraketnemu sporazumu ABM, ki sta ga označila kot ''temeljni steber strateške stabilnosti''. Predsednika sta se dogovorila tudi za ''nadaljnje pogovore'' o tem vprašanju.
Clinton pri ruskem predsedniku
04. 06. 2000 13.56
Ameriški predsednik Bill Clinton in njegov ruski kolega Vladimir Putin sta danes v Kremlju začela glavne pogovore na vrhunskem srečanju.
Pogajanja o varnosti v senci spora
27. 04. 2000 12.37
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je v Washingtonu začel nov krog pogajanj o varnostnih vprašanjih med ZDA in Rusijo, o čemer se je pogovarjal s predsednikom Billom Clintonom in državno sekretarko Madeleine Albright ter republikanskim predsedniškim kandidatom Georgom Bushem mlajšim. Po srečanju z Albrightovo je Ivanov izjavil, da bi bila revizija pogodbe o prepovedi vzpostavitve sistema obrambe proti jedrskim izstrelkom (ABM) ''usodna napaka''. Napovedal je, da bo to vprašanje glavna točka pogovorov med Clintonom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, predvidenih za letošnji junij v Moskvi.
Začetek konference o neširjenju jedrskega orožja
25. 04. 2000 11.18
Na sedežu Združenih narodov v New Yorku se je včeraj začela konferenca, na kateri bodo predstavniki 187 držav do 19. maja govorili o uresničevanju sporazuma o neširjenju jedrskega orožja.
Duma ratificirala sporazum Start-II
15. 04. 2000 11.55
Ameriški predsednik Bill Clinton je izjavil, da je zelo zadovoljen, ker je ruska duma ratificirala rusko-ameriški sporazum o razorožitvi START-II, so sporočili iz Bele hiše. Clinton je dejal, da se bosta državi zdaj lahko dogovarjali o projektu o razorožitvi START-III in o pogodbi o protibalističnem orožju ABM, da bi okrepili varnost ZDA, Rusije in nenazadnje celega sveta. Spodnji dom ruskega parlamenta je včeraj ratificiral sporazum Start-II o jedrski razorožitvi. Seje za zaprtimi vrati se je udeležil tudi ruski predsednik Vladimir Putin.